Korupcije se naučiš že mlad – 1. del
Začetek letošnjega leta nas je presenetila novica o predčasnem odstopu predsednika Študentske organizacije Slovenije, Luke Mihaliča. Odstopil naj bi iz osebnih razlogov. Čez nekaj dni se je izkazalo, da je vstopil v stranko Demokrati Anžeta Logarja in bo na listi kandidiral na letošnjih državnozborskih volitvah. Takšna odločitev za vstop v državno politiko pri nekdanjih študentskih funkcionarjih ni novost, saj se v zgodovini študentskih organizacij pojavlja več takšnih primerov. V tokratnem ŠOUvizorju bomo pozornost namenile nekdanjim študentskim funkcionarjem in funkcionarkam, ki so po končani študentski politični karieri vstopili v različne stranke na slovenskem političnem parketu.
Oddaja bo dvodelna. V prvi oddaji bomo govorile o zgodovini študentskih organizacij in nekdanjih študentskih funkcionarjih in funkcionarkah, ki so se po zaključku mandatov pridružili tistim političnim strankam, ki so že dolgo prisotne in nekatere tudi konsolidirane v slovenski politiki. V drugi oddaji pa bomo govorile o tistih, ki so se pridružili relativno novim strankam na slovenskem političnem parketu in v lokalni politiki. Preden se podamo v zgodovino, pa še na kratko o metodologiji in zagatah. Na podlagi dostopnih podatkov in novic smo pripravile časovnico študentskih funkcionarjev in funkcionark, a smo se pri iskanju podatkov omejile zgolj na izvršilne organe organizacij, predvsem predsedstva. Ti imajo velik vpliv pri porabi finančnih sredstev organizacij, ki so večinsko financirane iz koncesijskih dajatev študentskega dela. Že takih posameznic je veliko, tako da težje dostopnih podatkov vsega članstva iz začetnih obdobij delovanja študentskih organizacij nismo posebej preverjale. Velika množica študentskih poslancev in poslank ter preseki te množice s političnimi strankami zato niso vključeni. Kljub temu pa naj poudarimo, da so tudi oni prehajali iz študentske v državno ali lokalno politiko.
Zgodovina študentskih organizacij
Današnje stanovske organizacije študentk in študentov imajo že precej dolgo zgodovino, ki sega v drugo polovico prejšnjega stoletja. Izhajajo namreč iz Zveze socialistične mladine Slovenije, krajše ZSMS, oziroma odborov znotraj zveze, ki so se ukvarjali specifično s študentsko politiko, kot je bila nekdanja Univerzitetna konferenca ZSMS, ki jo je nasledila Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Prve študentske organizacije so bile ustanovljene na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Njihovo ustanovitev sta omogočila dva temeljna akta. Prvi akt je Študentska ustava, ki je bila prvič sprejeta leta 1990. Drugi akt pa je Zakon o skupnosti študentov, ki ga je državni zbor sprejel leta 1994.
Najprej je bila maja 1990 z aktom o ustanovitvi, ki ga je sprejel že prej izvoljeni študentski parlament, ustanovljena Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU v Ljubljani. Leto kasneje, torej 1991, je ustanovljena še Študentska organizacija Univerze v Mariboru, krajše ŠOUM, leta 1994 pa Zveza študentskih klubov Slovenije, krajše ŠKIS. Ustanovitev krovne slovenske organizacije študentov in študentk sledi po novi Študentski ustavi iz leta 2002. Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS, je bila ustanovljena s sklepom parlamentov ljubljanske in mariborske študentske organizacije. Prva redna seja glavnega predstavniškega telesa organizacije, skupščine ŠOS, je potekala v začetku aprila 2003 v Snežni dvorani hotela Planja na Rogli. V letu 2003 je bila po ustanovitvi tretje slovenske univerze ustanovljena tudi obalna organizacija, in sicer Študentska organizacija Univerze na Primorskem, krajše ŠOUP, ki jo je ŠOS kot svojo organizacijsko obliko priznala leta 2004. Poleg študentskega pa poznamo tudi dijaško organiziranje. ŠOU v Ljubljani je leta 1993 odprla projekt Dijaška sekcija Slovenije, ki se čez deset let, torej leta 2003 preimenuje v Dijaško organizacijo Slovenije.
Liberalna demokracija Slovenije (LDS)
Korenine današnjih študentskih organizacij torej segajo v ZSMS. Iz te organizacije pa se je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvijala stranka, ki si je nadevala ime ZSMS – Liberalna stranka in ki se je na začetku devetdesetih let preimenovala v Liberalno demokratsko stranko. S pridružitvijo nekaterih strank je danes poznana pod imenom Liberalna demokracija Slovenije, njen dolgoletni predsednik pa je bil, kot vemo, eden ampak ne edini s tem imenom, Janez Drnovšek. V tej stranki oziroma ljubljanskem odboru njenega podmladka, Mladih liberalnih demokratih, okoli leta 2010 najdemo Majo Potočnik. Ta izhaja iz ljubljanske študentske organizacije, kjer je zasedala mesto sekretarke za študentske organizacije visokošolskih zavodov, med letoma 2003 in 2004 pa je bila predsednica ŠOU v Ljubljani.
V času njenega predsedovanja je ŠOU v Ljubljani sprejel več sprememb pravilnika o volilni kampanji in statuta organizacije. Med drugim so v organizaciji takrat podaljšali mandat poslank in poslancev zbora z enega na dve leti, kar naj bi znižalo stroške vsakoletnih volitev in omogočilo nepretrganost dela. Bolj natančno so tudi opredelili potek volilne kampanje in kazni za kršitelje pravil. Kljub temu pa so se ob volitvah v študentski zbor 2004 pojavili mahinacijski manevri. Po poročanju Mladine je Potočnik v tistem času vodila poslanski klub, imenovan Sončnice. Še pred volitvami pa je Drago Zadergal, povezan s poslansko skupino Samostojna akademska skupina, ustanovil društvo Sledi sončnicam in pred začetkom volilne kampanje registriral znamko Sončnice pri Uradu za intelektualno lastnino. Zaradi tega je študentski poslanski klub vložil tožbo proti društvu, kar je predsednika društva tako razjezilo, da je dekanom petindvajsetih fakultet poslal dopis, naj Sončnicam prepovejo izvajanje volilne kampanje. Po besedah Potočnik za Mladino je to Sončnicam povzročilo veliko škodo, saj so jim kampanjo onemogočili na več fakultetah. Na volitvah 2004 je tako slavila Samostojna akademska skupina. Potočnik pa se po predsedovanju od študentskih organizacij ni poslovila, ampak je bila tudi odvetnica Študentske organizacije Slovenije.
Slovenski krščanski demokrati (SKD)
V študentskih organizacijah najdemo tudi osebe, ki so se pridružile drugim starejšim strankam. Ena izmed takšnih so Slovenski krščanski demokrati, krajše SKD, ki so bili v devetdesetih letih združeni s Slovensko ljudsko stranko. Član SKD je bil Janez Drnovšek, a ne tisti, ki je bil predsednik vlade in države, pač pa tisti, ki je bil predsednik študentskega parlamenta ŠOU v Ljubljani med letoma 1991 in 1992. Ta naj bi v organizacijo pripeljal tudi Simona Zoreta, ki je bil direktor ŠOU v Ljubljani med letoma 1999 in 2005. Kasneje je Drnovšek tudi sam opravljal direktorsko delo oziroma bil vršilec dolžnosti direktorja, in sicer potem ko so naslednika Zoreta, Edvina Makuca, študenti z mesta direktorja razrešili.
Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi)
Sicer pa se v letu 2000 SKD-jevci kot razsvetljeni katoliki odcepijo od svojih bolj kmečko usmerjenih kolegov iz SLS in ustanovijo danes vsem znano stranko Nova Slovenija – Krščanski demokrati, krajše NSi. V glavnem tajništvu stranke je trenutno zaposlen Jaka Žižek, ki je bil med letoma 2011 in 2013 predsednik mariborske študentske organizacije. V času njegovega predsedovanja so mariborski študenti in študentke na ŠOUM naslovili pobudo, naj organizacija pred referendumom javno podpre Družinski zakonik. Spomnimo: Družinski zakonik je leta 2011 sprejel državni zbor, v njem pa se je med drugim razširilo pravice istospolnih partnerskih zvez, in sicer da lahko ti pari posvojijo otroke. Temu so nasprotovale konservativne skupine v civilni družbi, politiki in tudi sama Rimskokatoliška cerkev, nakar je bil zaradi njihovega delovanja o zakoniku sklican referendum. Zaradi očitno premočne propagande proti legalizaciji posvojitev za istospolne partnerje in partnerke je bil zakonik na referendumu marca 2012 ovržen. Sicer pa je Jaka Žižek kot predsednik ŠOUM takratno pobudo mariborskih študentk in študentov zavrnil z utemeljitvijo, da verjame, da bo glas mladih že dovolj zastopan v civilni družbi.
Morda še najbolj znani član NSi, ki je bil študentski funkcionar, pa je Mark Boris Andrijanič, nekdanji oziroma prvi minister za digitalno preobrazbo. Ta je bil med letoma 2004 in 2006 minister za študentske organizacije visokošolskih zavodov v predsedstvu ŠOU v Ljubljani. V stranki se je znašel tudi Andrej Černigoj, ki je bil kot predstavnik zveze Škis v letu 2008 tudi v predsedstvu ŠOS. Bil je tudi podžupan občine Ilirska Bistrica, kasneje pa poslanec NSi. Černigoj za stranko kandidira tudi na letošnjih volitvah, in sicer – kot lahko že uganete – v okraju Ilirska Bistrica v volilni enoti Postojna.
Stranka mladih Slovenije (SMS)
Prav posebno in najbolj nazorno zgodbo odhoda študentskih funkcionarjev v politiko pa predstavlja Stranka mladih Slovenije, krajše SMS. Ta je bila uradno ustanovljena leta 2000 in je na takratnih državnozborskih volitvah na presenečenje javnosti osvojila štiri poslanska mesta. Po poročanju Mladine iz leta 2000 je ideja o snovanju svoje stranke pri študentskih funkcionarjih obstajala že od leta 1994, a bila zagnana šele po uspehu Liste mladih Slovenije na lokalnih volitvah leta 1998. Takrat je bil Tadej Slapnik, kasnejši predsednik SMS, izvoljen v občinski svet Slovenskih Konjic. Slapnik je med letoma 1996 in 1997 zasedal mesto podpredsednika zveze Škis. Prav on naj bi bil tudi ključna figura, okoli katere so se zbirali somišljeniki, ki so kasneje nastopili na listi SMS.
Iz ljubljanske študentske organizacije je v stranko prišel Dominik Černjak. Ta je bil med letoma 1993 in 1995 poslanec pravne fakultete, med letoma 1996 in 1997 pa je bil predsednik študentskega parlamenta ŠOU v Ljubljani. Leta 2000 je prevzel vodstvo stranke SMS, čez štiri leta pa z uradno razlago neuspeha stranke na državnozborskih volitvah 2004, ko SMS ni dobila nobenega poslanskega mesta, z mesta predsednika stranke tudi odstopil. Javnosti je Černjak najverjetneje najbolj poznan kot soustanovitelj in direktor Collegium Mondial Travel, ene večjih potovalnih agencij pri ponudbi študentskih in maturantskih izletov.
Večji rekrutacijski bazen SMS pa je predstavljala mariborska študentska organizacija. Iz ŠOUM izhaja Marko Diaci, ki je bil konec devetdesetih let predsednik študentskega parlamenta oziroma zbora. Diaci je bil med letoma 2000 in 2004 poslanec v državnem zboru, a je med mandatom iz SMS izstopil in mandat nadaljeval kot nepovezani poslanec. Že od leta 2010 pa je župan občine Šentjur. Za predsednika sveta stranke SMS je bil leta 2009 imenovan Drago Žura, ki je direktor mariborske študentske organizacije že od leta 1998, torej že zadnjih 28 let. Žura je trenutno tudi državni svetnik. Poleg njiju je iz ŠOUM v SMS prišel Igor Jurišič, ki je trenutni predsednik stranke. Jurišič je bil v devetdesetih letih predsednik organizacije, kasneje pa tudi študentski minister za šolstvo in informiranje.
Po poročanju Mladine in Večera so se ob izvolitvi SMS na državnozborskih volitvah pojavile obtožbe, da je ravno ŠOUM pomagal financirati predvolilno kampanjo stranke. Iz pisarne Univerzitetne športne zveze, pridružene članice ŠOUM, so neimenovani posamezniki po elektronski pošti pošiljali predvolilno propagando stranke. To je kasneje potrdil tudi takratni generalni sekretar ŠOUM Matevž Frangež, ki bo v današnji oddaji še omenjen. Še bolj odmevno posredništvo ŠOUM pri volilni kampanji pa se je izvajalo prek podjetja Press Clipping, ki je za ŠOUM pripravljalo pregled tiska in drugih medijev. Preko tega podjetja so v mariborski študentski organizaciji za SMS opravili predvolilno storitev. To naj bi odobril kar sam Drago Žura, prej omenjeni dolgoletni direktor ŠOUM, ki je bil v istem času tudi v svetu stranke SMS. Po izvolitvi poslancev v državni zbor pa je bila ta pogodba med podjetjem in ŠOUM prekinjena.
Ena izmed vodilnih figur SMS je bil tudi Darko Krajnc, ki je stranko vodil od leta 2004 do leta 2012. Krajnc je bil prvi predsednik Študentske organizacije Slovenije, in sicer med letoma 2003 in 2004. Torej tik preden je prevzel predsedovanje SMS. Preden je bil izvoljen na mesto predsednika slovenske študentske organizacije, je bil študentski poslanec Fakultete za socialno delo in minister za socialo in zdravstvo na ljubljanski študentski organizaciji. Krajnc je na listi SMS zasedal mesto občinskega svetnika v občini Šentilj med letoma 2004 in 2014, medtem pa je še neuspešno kandidiral na županskih, dveh državnozborskih in predsedniških volitvah. Naposled pa se mu je le uspelo prebiti v državni zbor, ko je zamenjal stranko in zajahal protijanševski postepidemijski sentiment. Pridružil se je namreč Gibanju Svoboda in bil leta 2022 izvoljen v državni zbor. Na isti listi kandidira tudi na letošnjih državnozborskih volitvah.
Da vmes ne zaspite, pa komad 100 euru - 100 drog, predvajan z dovoljenjem izvajalca, glasbene skupine Dio Perkins.
Aktivna Slovenija
Še vedno poslušate ŠOUvizor o prehajanju študentskih politikov v državnozborske vode. Leta 2004, ko je Stranko mladih Slovenije vodil še Dominik Černjak, so nekateri člani zaradi nesoglasij z vodstvom iz stranke izstopili in napovedali ustanovitev nove stranke. Izbirali so med več imeni, in sicer Lista mlade Slovenije, Mlada demokracija Slovenije, naposled pa so izbrali ime Aktivna Slovenija. Mesto podpredsednika stranke je zasedel Vitomir Rožej, ki je med letoma 1996 in 1997 zasedal mesto podpredsednika zveze Škis. Podpredsedniško mesto si je torej delil z že prej omenjenim Tadejem Slapnikom, iniciatorjem Stranke Mladih Slovenije. Stranka Aktivna Slovenija je obstajala le nekaj let, saj se je po treh letih delovanja, torej leta 2007, pridružila stranki Zares – nova politika.
Zares
Stranka Zares je bila ustanovljena zaradi odhoda šestih poslancev iz stranke Liberalna demokracija Slovenije, že prej omenjene naslednice ZSMS. V tej stranki se je naposled znašel že večkrat omenjeni Tadej Slapnik, ki je v državnem zboru zasedal mesto poslanca med letoma 2009 in 2011. V zbor ni bil izvoljen na volitvah, ampak je nadomestil Iva Vajgla, ki je bil takrat izvoljen za evropskega poslanca. Poleg Tadeja Slapnika in Vitomira Rožeja je bil v stranki Zares tudi Miha Ulčar. Ta je med letoma 2005 in 2006 vodil slovensko študentsko organizacijo, predtem pa je bil poslanec študentskega parlamenta ŠOUM in poslanec študentskega zbora ŠOU v Ljubljani ter podpredsednik študentskega parlamenta.
Ulčar je znan po svojem sodelovanju pri tako imenovani črni sredi konec aprila 2006, torej pri dijaških in študentskih demonstracijah proti delovanju takratne vlade. Takrat je namreč vladna koalicija SDS, NSi in SLS, ki jo je vodil premier Janez Janša, želela znižati delež financiranja študentskih organizacij in servisov iz koncesijskih dajatev ter prenos posredovanja študentskega dela tudi na zavod za zaposlovanje. Naj tu spomnimo, da ŠOS večino denarja dobi iz koncesijskih dajatev študentskega dela, torej jim je v interesu ohraniti študentsko delo v takšni obliki, kot jo poznamo danes. ŠOS je pod vodstvom Ulčarja od vlade takrat zahteval obnovitev dialoga in sprejetje njihovih zahtev, ki so jih nekaj dni pred protestom poslali na ministrstvo. Te so vključevale študij brez šolnin, 20.000 novih štipendij, ohranitev študentskega dela, višjo subvencijo za prehrano, dosledno uresničitev bolonjske reforme, 5.000 novih študentskih postelj, ureditev položaja študentskih družin in študentov invalidov, zaposlitev v pol leta po diplomi, kakovostno visoko šolstvo, brezplačni javni prevoz, večje financiranje visokega šolstva in izboljšanje zdravstvene oskrbe študentov.
Ulčar je po protestih ostal na položaju le še slaba dva meseca. Na tajnem glasovanju 1. junija mu večina poslancev ŠOUM ni izrekla podpore pri ponovni kandidaturi na mesto predsednika ŠOS, čeprav so podporo že podali na ŠOU, ŠOUP in ŠOLS. Po takratnem poročanju Mladine je šlo pri tem za očitno dogovorjeno glasovanje iz političnih razlogov. Večina poslancev ŠOUM, ki so jih takrat uspeli kontaktirati, namreč ni znala navesti konkretnih očitkov proti Ulčarju oziroma jih ni znala utemeljiti, saj naj o njih ne bi vedeli dovolj. Eden izmed študentskih poslancev, ki neimenovanja ni želel komentirati, pa je celo izjavil, da so dobili določena navodila, ki jih je bilo treba izvršiti. Ulčarja je kasneje nadomestila Saša Albrecht.
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Zdaj pa še dve stari in izredno globoko ukoreninjeni stranki v slovenskem političnem prostoru. Prva od teh je Slovenska demokratska stranka ali SDS, ustanovljena leta 1989. Dva odmevnejša prestopa iz dijaške ter študentske politike v stranko predstavljata Katja Šoba in Andrej Čuš. Katje Šoba se boste starejši poslušalci spomnili iz obdobja študentskih in dijaških protestov proti Zakonu o malemu delu maja 2010. Med protesti, ki jih je Šoba kot takratna predsednica Študentske organizacije Slovenije pomagala organizirati, je bila namreč ob metanju raznih predmetov, granitnih kock in molotovke poškodovana stavba državnega zbora. Študentska organizacija za nastalo škodo ni želela prevzeti odgovornosti in je zanjo okrivila anarhistične skupine, ki naj bi bile domnevno prisotne na protestih.
Šoba je svoje delovanje na vidnih mestih v študentski politiki začela z izvolitvijo na mesto predsednice Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Mariboru v obdobju med letoma 2007 in 2009. S tega mesta je bila leta 2009 izvoljena za predsednico ŠOS. Po protestih so jo predstavniki ŠOU v Ljubljani sicer pozvali k odstopu, a tega ni storila. Takrat so ji v ŠOU, ki je bila pod vodstvom Jerneja Štromajerja, očitali tudi nezakonitosti pri sklicu skupščine ŠOS in spremembi Študentske ustave. Šoba je z mesta predsednice ŠOS odstopila decembra 2010, slaba dva meseca za tem, ko ji je zaradi zaključka študija pretekel status študentke. Približno pol leta kasneje, junija 2011, se je vključila v stranko SDS. Na listi stranke je neuspešno kandidirala na predčasnih državnozborskih volitvah decembra 2011. Po volitvah je v javnem prostoru ni več zaslediti, je pa očitno ostala aktivna v stranki SDS. Januarja 2022 je zdaj Katja Pavlinič Šoba bila imenovana za direktorico Koroškega doma starostnikov, pri čemer so se pojavila ugibanja o strankarskem kadrovanju. Komisiji, ki jo imenovala, je namreč predsedovala trenutna poslanka SDS Alenka Helbl.
Andrej Čuš se je v nasprotju s Šobo v svoji mladosti omejil na dijaško politiko. V šolskem letu 2007/08 je tako opravljal funkcijo predsednika Dijaške skupnosti Ptuj. Od tod je v šolskem letu 2008/09 napredoval na mesto predsednika Dijaške organizacije Slovenije. Leta 2009 se je včlanil v stranko SDS, kjer je med letoma 2011 in 2015 opravljal funkcijo predsednika Slovenske demokratske mladine, podmladka stranke. Na predčasnih volitvah leta 2011 je neuspešno kandidiral na listi SDS. Leta 2013 je po odstopu strankarskega kolega z 22-imi leti postal najmlajši poslanec v zgodovini Slovenije. Na listi SDS je bil leta 2014 ponovno izvoljen za poslanca, leta 2016 pa je izstopil iz stranke in svoje delo nadaljeval kot neodvisni poslanec. Marca 2017 je bil izvoljen za predsednika izvenparlamentarne stranke Zeleni Slovenije, s katero je kandidiral na državnozborskih volitvah leta 2018 in 2022. Na prihajajočih volitvah bo ponovno kandidiral, tokrat na skupni listi Zelenih in Stranke generacij.
Poleg omenjenih je s stranko SDS povezan še Peter Papež, ki je med letoma 2013 in 2015 opravljal funkcijo sekretarja za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOU v Mariboru. Trenutno je Papež strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, v času tretje vlade Janeza Janše pa je bil zaposlen na finančnem ministrstvu.
Socialni demokrati (SD)
In še zadnja stranka, ki jo bomo obravnavale v tej oddaji – da ne bo kdo mislil, da smo jo izpustile – je stranka Socialni demokrati, ki je med bivšimi študentskimi funkcionarji kar pogosta izbira. V Dijaški organizaciji Slovenije se je kalil Jan Škoberne, ki je bil predsednik organizacije med letoma 2004 in 2005. Med letoma 2015 in 2018 je bil poslanec Socialnih demokratov, do danes pa je iz stranke že izstopil. Predsednica DOS med letoma 2018 in 2019 je bila Lucija Karnelutti, ki je študentsko oziroma dijaško politiko zamenjala za neuspeli poskus kandidature na evropskih volitvah leta 2024.
V Dijaški organizaciji Slovenije se je kalil tudi dolgoletni študentski funkcionar Jernej Štromajer. Ta je svojo politično pot začel že v mladih letih, in sicer v Dijaški skupnosti Slovenije, kjer je bil leta 2005 izvoljen za predsednika. Kot predsednik DOS je med drugim sodeloval na že omenjenih protivladnih protestih leta 2006. V študijskih letih je nekaj časa opravljal nalogo namestnika predsednika ŠOS, med letoma 2009 in 2010 pa je bil predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.
Štromajer svojega mandata predsednika ŠOUL ni dokončal, saj je zaradi očitkov o korupciji odstopil, poleg njega pa je odstopil tudi preostanek vodstva ljubljanske študentske organizacije. Leta 2010 je namreč Študentska organizacija Slovenije sprejela novo Študentsko ustavo, ki je spreminjala prerazporejanje koncesijskih sredstev. Z novim načinom dodeljevanja sredstev organizacijam pod okriljem ŠOS bi ŠOUL prejela manj financ, zato je spremembam nasprotovala. Policija je v zvezi s tem obravnavala primer podkupovanja svetnikov v skupščini ŠOS, da bi glasovali proti novi ustavi. V povezavi s podkupovanjem je bil priprt nekdanji svetovalec predsedstva ŠOUL, Željko Milanovič. Poleg očitkov o korupciji zaradi afere s podkupovanjem študentov in novo študentsko ustavo se je takratno vodstvo ŠOUL s Štromajerjem na čelu soočalo tudi z očitki o netransparentni porabi koncesijskih sredstev. To je sicer očitek, ki Študentskim organizacijam ni ravno tuj. Tuj pa ni tudi Socialnim demokratom, na listi katerih letos kandidira sicer že dolgoletni SD-jevec Jernej Štromajer.
Na letošnjih državnozborskih volitvah ob boku s Štromajerjem kandidira tudi Matevž Frangež. Ta je v študentski politiki zasedal mesto predsednika Študentske organizacije Univerze v Mariboru med letoma 2001 in 2003, predtem pa je bil tudi generalni sekretar. Tretji študentski funkcionar, ki kandidira na letošnjih volitvah in je svoje mesto pred kratkim našel v stranki SD, je Matej Tašner Vatovec. Ta je svojo politično pot začel v predsedstvu primorske študentske organizacije. Tam je v začetnih letih obstoja ŠOUP, torej okoli leta 2004, opravljal nalogo sekretarja za izobraževanje in študentsko svetovanje. Poleg treh kandidatov na državnozborskih volitvah je v SD trenutno aktiven tudi Zvjezdan Mikić. Ta je bil v letu 2001 predsednik ŠOU v Ljubljani, predtem pa je opravljal funkcijo sekretarja za obštudijske dejavnosti. Mikić je bil tudi prvi direktor zavoda ŠOU šport, danes pa je direktor Študentskega športnega kluba Zdrava zabava, ki je soustanovitelj omenjenega zavoda. Glede na objave stranke na Facebooku Mikić v SD trenutno zaseda mesto namestnika glavne tajnice.
Ob omenjanju povezav med študentsko politiko in Socialnimi demokrati se zelo težko izognemo primorski študentski organizaciji in lokalnemu odboru stranke v Kopru. Prvi predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem in njen prvi in zadnji direktor je bil Sebastjan Kokl. Kokl je tudi osrednja figura, preko katere se študentske funkcionarke in funkcionarji rekrutirajo v koprski SD. Kokla poslušalke morda poznate po njegovi obtožbi zaradi ponarejanja listin oziroma statuta ŠOUP, tožilstvo ga je preiskovalo tudi zaradi izdajanja fiktivnih računov za svetovanje in izplačevanje denarja študentske organizacije njegovemu podjetju. To so bili tudi razlogi, zaradi katerih je moral Kokl ŠOUP zapustiti. Že med svojim direktorskim mandatom pa je bil Kokl predsednik SD Koper, in sicer med letoma 2009 in 2012. Kokl je trenutno direktor zavoda Villa Domus, zasebnega študentskega doma in hostla. Na istem naslovu kot zavod je registrirano tudi podjetje Villa Domus Plus d.o.o, direktorica podjetja pa je Karin Kačič, žena polbrata Sebastjana Kokla. Kačič je v primorski študentski organizaciji zasedala mesto generalne sekretarke.
Leta 2013 je v predsedstvo stranke SD pišla Nika Štravs, ki je postala glavna tajnica koprskega SD. V istem obdobju je bila Štravs v ŠOUP zaposlena kot strokovna sodelavka za odnose z javnostjo in Koklova sodelavka. Po zaključku s Socialnimi demokrati je Štravs okrog leta 2017 nekaj časa delala kot svetovalka za odnose z javnostjo v kabinetu takratnega koprskega župana Borisa Popoviča. Pred svojim vstopom na koprsko lokalno politično sceno je bila Štravs med letoma 2007 in 2009 v predsedstvu ŠOUP sekretarka za socialo in študentsko problematiko, od leta 2009 do leta 2011 pa je bila predsednica ŠOUP.
Kokl je v ŠOUP uvedel funkcijo direktorja, z njegovim odhodom iz študentske organizacije pa je odšla tudi direktorska funkcija. Od takrat naprej so na čelu ŠOUP generalni sekretarji. Najaktualnejši je Gregor Gulič, trenutni generalni sekretar, ki je nasledil prej omenjeno Karin Kačič. Gulič je v študentsko oziroma dijaško politiko vstopil leta 2016 kot prvi predsednik novoustanovljene Obalne dijaške skupnosti. Leto kasneje je kariero nadaljeval kot poslanec v študentskem zboru ŠOUP, kasneje pa je opravljal tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta ŠOUP. Gulič je sicer leta 2018 kandidiral na lokalnih volitvah na listi SD Koper. Bolj aktivna v koprskem odboru SD pa je bila v tistem času njegova mama Natalija Gulič, ki je leta 2019 tudi prevzela vodenje koprskega SD.
V ŠOUP se je kalilo več nadobudnih političark in politikov, ki so se držali predvsem na lokalni ravni. Anže Sovinc, ki je bil med letoma 2010 in 2011 sekretar za socialo in študentsko problematiko ŠOUP, je bil v mandatu 2022-2026 SD-jev občinski svetnik v občini Mislinja. Nastja Slokar, ki je enako kot Sovinc zasedala mesto sekretarke za socialo, je bila v predsedstvu ŠOUP med letoma 2014 in 2015. Kasneje, leta 2018, je kandidirala na listi SD kot kandidatka Mladega foruma za občinsko svetnico v občini Renče-Vogrsko. Vitjan Robi Bužan, sekretar za socialo in študentsko problematiko med letoma 2019 in 2021, prej pa sekretar za mednarodno dejavnost, je takoj po svojem mandatu v ŠOUP, torej leta 2022, kandidiral na lokalnih volitvah v Kopru.
Na tej točki zaključujemo prvi del oddaje o študentskih funkcionarjih in funkcionarkah, ki so si kasneje pot utirali v državni in lokalni politiki. V naslednjem delu oddaje, ki ga lahko pričakujete naslednji vikend, bomo govorile o preseku študentskih funkcionarjev in funkcionark s političnimi strankami, ki so v slovenski politični prostor prišle okoli leta 2014 in kasneje.
Študentske funkcionarje in funkcionarke so en mesec stalkale Karin, Vika in Matevž. Lektoriral je Aleš, tehniciral Selile, brali sva Lučka in Premica.
Dodaj komentar
Komentiraj