Galerija Škuc, Ljubljana, 17. 5. 2024

Pretekli petkov večer je bil prihranjen za sproščeno zbiranje okrog Galerije Škuc v starem delu Ljubljane. Iz Zagreba je tjakaj prispel Radiu Študent dobro poznani avdiovizualni feministični trio, ki ga sestavljajo vokalistka in kitaristka Eva Badanjak, basistka Jelena Božić in bobnarka Sara Ercegović. Govorimo seveda o shoegaze indie rock zasedbi Žen, redni gostji naših valov. Dogodek je potekal v okviru cikla dogodkov, poimenovanem Ciklon, ki je namenjen ustvarjanju prostora za kvir glasbenice, glasbenike in glasbene zasedbe lokalnega prostora.

Nekaj čez deveto smo se počasi nagnetli v galerijski prostor, kjer je bil pod oboki postavljen majhen oder, pred njim pa dovolj prostora za prosto miganje in uživanje ob glasbenem večeru. Koncert se je začel nekoliko okorno, predvsem preglasno in na prvi posluh zvočno neuglašeno. Kot so dejale tudi glasbenice same, je bila uglasitev prostora bistveno zahtevnejša kot običajno, zato so nastopile v preglasni inštrumentalni podobi, pri čemer so izrazito izstopali bobni. Vokal, ki je nekoliko manj izpostavljen in vmešan v ostale zvoke, je bil tokrat komaj slišen. Podoben zaplet se je pojavil tudi pri vizualni podobi nastopa. Uporabljene vizualije, ki so temeljile na abstraktnih podobah in svetlobnih nasprotjih, so bile precej prijetne, toda hkrati nepremišljeno uporabljene. Izmenjavale so se glede na dinamičnost komadov, zato so pri hektičnih shoegazerskih trenutkih postale temačnejše, nato pa med premori tako svetle, da smo razločno videli celotno dvorano. Predvidljivost in pretirana jasnost sta skrhali občutek intimnosti, ki bi bil skladnejši z dano zvočno podobo.

Na sredi koncerta se je potek dogodka preobrnil. Žen so začele izvajati stare komade, ob tem pa zvenele bolj uglašeno, zato so obiskovalci koncert lahkotneje spremljali in ob njem bolj uživali. Ta preobrat je pripeljal do izkušnje, ki smo je vajeni od trojice – koncert, poln energije, dinamike, suverenosti in celo hipnotičnosti. Ponovno je prepričalo dejstvo, da Žen glasbo ustvarjajo premišljeno, ta glasba pa za popoln odmev potrebuje dobro ozvočenje – razpletanje komadov je namreč občutno počasno in odvisno od detajlov. Organizator mora zato bendu zagotoviti zvočno ureditev, ki omogoča kakovostno izvedbo koncerta. Žal se je to v Galeriji Škuc kot primarno razstavnem prostoru izkazalo za precej zahteven podvig. Zasedbo smo večkrat slišali na različnih odrih, najboljši spomin pa je vrezal nastop na odprtem, kjer se je fuzija zvokov povezala z okoljem. V zaprtih prostorih, posebej tistih, za katere je značilen manjši delež zvočne razsežnosti, občutimo prisilno zamejitev zvokov in glasbe, ki jih Žen ustvarjajo.

Na samem koncu težave, povezane z zvokom, vendarle nikakor niso vplivale na izkušnjo uživanja v koncertu, publika se je namreč vidno zabavala in prepevala bendove pesmi. Žen so v Sloveniji precej prepoznavne in imajo zvesto publiko. Toda najpomembneje je, da obiskovalcem vedno znova razprejo del sebe in ne glede na navidezno odmaknjenost od publike s subtilnim humorjem ter spontanostjo preprosto ostanejo prisotne znotraj domače alternativne kitarske scene. Žen pripravljajo nov album, ki bo tudi tokrat izšel pri založbi Moonlee, jeseni pa se obeta še promocijski koncert v Ljubljani. Upamo, da bodo organizatorji za prihajajoči koncert namenili dovolj časa uravnavanju zvoka in vseh njegovih nadrobnosti.