070 Shake: You Can't Kill Me

G.O.O.D. Music in Def Jam, 2022

Danielle Balbuena se je pod umetniškim imenom 070 Shake leta 2020 predstavila s prvencem Modus Vivendi. Glasbeno kariero je resneje začela s sodelovanjem pri producentskem delu ameriškega glasbenika Kanyeja Westa v Wyomingu, West pa jo je pozneje podpisal pod svojo založbo G.O.O.D. Music. Sodelovala je pri skladbah Ghost Town in Violent Crimes na njegovi plošči Ye, tvori pa tudi del glasbenega kolektiva 070. Ta je dobil ime po prvih treh cifrah poštne številke mest v zvezni državi New Jersey, sestavlja ga enajst članov, 070 Shake pa ga opredeljuje kot dom in opisuje z besedami: »Vse je v ljubezni, spotikamo se in pobiramo drug drugega.«

Aprila letos je pevka in tekstopiska iz New Jerseyja izdala ploščo You Can't Kill Me, svoj drugi album, ki je precej bolj velikopotezen, prijaznejši ušesu in nas vpenja v avtoričino čustvenost. Glasbenica svoj otožni glas, romantične melodije in srčna besedila združuje s sintetizatorji, dramatično električno kitaro in občasnimi močnimi ritmičnimi udarci ter drugimi zvočnimi dodatki, kot so tolkala in klavir. A glasba na aktualni plošči se od prvenca razlikuje po umirjenosti; bolj se namreč približa zasanjanim melodijam kot refrenskemu ropotanju. Ustvarjalkin omamljeni način pisanja vztrajno vabi globlje v melanholijo, ponudi pa tudi plesne trenutke.

Ploščo polnijo zvijajoče se melodije, ki poslušalca iz skladbe v skladbo nežno premetavajo v vse razpoloženjske odtenke. Album odpre komad Web, ki iz rahlega začetnega rapa z zasanjano melodijo in vokalom nekje v ozadju preide v popovski rap in r'n'b. Glasbenica krepi napetost vse do konca komada, ko čakamo njegov vrhunec, a ga ne dočakamo. Skladba se zaključi z rifi električne kitare. Tovrsten uvod jasno pokaže, kaj lahko pričakujemo od plošče kot celote – mešanico, ki z razdrobljenostjo učinkovito ponazori misli in občutke glasbenice.

V drugem komadu, Invited, 070 Shake združuje sintovske melodije in še vedno počasi naraščajočo napetost, nato pa preseneti z manjšim vrhuncem z nekoliko izrazitejšo melodijo in hitrejšim taktom. Besedila vseskozi govorijo o strtem srcu, kar je izraziteje denimo v prvem bolj pesemsko zastavljenem komadu History. Vez z glasbeničinim prvencem, natančneje s komadom Guilty Conscience, je skladba Skin and Bones, ki servira gola čustva in ​​živahnejši ritem. Energija teh dveh skladb je tista, ki vas bo, če boste poslušali tudi prvenec, vrnila k njenemu preteklemu delu in zvočni smeri, ki jo je zastavila v tistem obdobju. Sčasoma se je način ustvarjanja seveda spremenil, a je glasbenica ohranila temelje, položene na prvem albumu.

Nova plošča ponudi tudi gostovanje. Pri komadu Body je sodelovala Héloïse Letissier, glasbenica iz projekta Christine and the Queens. Komad je nastal v koprodukciji Dava Siteka in Mika Deana, z združitvijo dveh vokalistk pa prikliče bolečino telesne privlačnosti. Glasbenica je zelo navezana na svojega producenta Dava Hamelina, ki najbolje razume njeno vizijo in to, kaj želi povedati s skladbami, zato je sodelovanje s Sitekom in Deanom zanimiva osvežitev.

070 Shake se podobno kot na prvencu tudi na novi plošči osredotoča na srčno bolečino in razhod, a tokrat vendarle postavi sebe v središče obravnave. Z izpovedmi, kot je stavek »The love that I thought I had, I don't deserve you« v komadu Blue Velvet, za trenutek skrha svojo samozavest, podobno vzdušje pa ustvari tudi v naslednji skladbi Cocoon. V tej 070 Shake sprva prizna svoje zmote in nagnjenost k čustvenosti, a si v nadaljevanju besedila skupaj z udarnejšimi basi povrne samozavest, ki s plošče You Can't Kill Me kljub mnogim potopitvam v žalobne misli proseva kot osrednji modus vivendi ustvarjalke.

Tolpo bumov je pripravila vajenka Andrea.