Alembic/Алембик: Без никого да удриш (Bez nikogo da udriš)
Mrtov Konj, 2026
Po treh letih se makedonski projekt Alembic (Алембик), ki ga poganja zagnano raziskovanje in spajanje raznolikih glasbenih usmeritev, vrača z novo ploščo, tokrat v razširjeni postavi. Sprva sta ga namreč kot duo pognala Iva Damjanovski in Viktor Tanaskovski, glasbenika, ki ju vodi širina zanimanj in se v njuni muziki tudi odraža. Damjanovski se je denimo uveljavila kot pesnica in se posveča znanstvenemu raziskovanju performativnih vidikov glasbe, medtem ko Tanaskovski ustvarja tudi na področju slikarstva in poezije. Sicer pa sta dejavna zlasti kot glasbena pedagoga in inštrumentalista, a z različnim ozadjem. Iva se je izobrazila za klasično pianistko, Viktor pa za jazz kitarista. Potem ko sta leta 2022 izdala istoimenski prvenec, sta s koncertiranjem prečesala Makedonijo in večji del Balkana, veliko pa sta se mudila tudi drugod po Evropi in obenem pripravljala avtorsko glasbo za kratki film, multimedijske performanse in gledališče. Hkrati sta sem in tja organizirala tudi festivale, ki krepijo pestrost lokalne scene po principu prinesi v grad vse tisto, česar ti manjka. Tanaskovski in Damjanovski sta v sozvočju s časom, ki mladim ustvarjalcem in kulturnikom veleva produktivnost, pri glasbenem delovanju vztrajna kot eksperimentatorja in tako svoje zanimanje širita tudi na druge projekte, denimo Improof, ki sloni izključno na improvizaciji.
Toda vrnimo se k Alembic in novemu albumu, za pripravo katerega so se duu pridružili še basistka Andrea Mirčeska in bobnar Dragan Teodosiev ter gost na kitari in soavtor treh komadov Filip Efinski. Poleg drugačne postave zasedbe takoj zaznamo nekakšno razbremenjenost v prezentaciji, ki jo album Без никого да удриш (Bez nikogo da udriš) izžareva. Naslovnica prikazuje ležerno-navihan utrinek, nagrmadene kovtre, odeje, prenosnik na postelji in protagonistko – Damjanovski, si predstavljamo – ki je morda prav v tistem trenutku zaključila izčrpno miksanje komadov albuma. Opazimo tudi odsotnost vidnejšega koncepta. Na prvencu Alembic sta se namreč posvetila napetosti med tehnologijo in naravo ter podvomila o izjemnosti človeške zmožnosti za skladanje glasbe. Iva in Viktor sta na album med drugim vključila elemente, ki jih je zložila njuna mačka Azra, medtem ko se je sprehajala po klaviaturah. Tokrat je v ospredju sama glasba, s čimer projekt Alembic izkaže tudi drznost, da svoje delo predstavi brez preizkušenega recepta. Brez močno izpostavljenega konceptualnega pogleda pa se pravzaprav razprejo možnosti mnogoterih, povsem različnih perspektiv za recepcijo albuma.
Zvočno podobo zaznamuje atmosferičnost, značilna za snemanje koncertov v živo. Ta lebdeči občutek, ko se okrog nas izrisuje mala, zamegljena koncertna dvorana, v kateri z gmoto poslušalk in poslušalcev delimo prijetno izkušnjo, nas pritegne že na začetku in kar ne popusti. Skladbe so po minutaži pretežno daljše od petih minut in vključujejo dele, ki puščajo čas za razvijanje ambienta. Hkrati pa vseeno peljejo. Ni zastojev energije, vse se pretaka in preobraža, izrisuje venomer nove zavoje, ki se stikajo ali pa drug drugemu podrejajo, kar se dobro sliši v skladbi Горчлив талог на искуството (Gorčliv talog na iskustvoto). Ta je sicer povsem inštrumentalna, medtem ko večino glasbe na albumu obdajajo vokali, predvsem Ive Damjanovski. Na trenutke, ko se glasova nastopajočih združita v pomnoženem harmoničnem večglasju, na primer v skladbi Алхемиско чистење (Alhemisko čistenje), te harmonije obudijo spomin na toplino kakšne jugoslovanske popevke, nakar pa uletijo hardcore kitarski rifi, ki razjasnijo, da imamo opravka s sodobnim destilatom. S trkom nasprotij, ki se spajajo v skladno celoto znotraj polja shoegaza. Opravka imamo z glasbo, ki se malenkostno napaja v pisanih tradicijah vseh godb in glasb, ki so oblikovale Viktorja in Ivo kot poslušalca, a se poraja tudi kot nekaj novega, njunega in presenetljivo celovitega, izdelanega. Z združevanjem jazz pristopov h komponiranju in kombinacije mikavnih zvokov, ki jih med drugim postreže teremin, Alembic ponudijo samosvojo muziko, zrel izdelek, ki ga bo zanimivo spremljati tudi v koncertnih izvedbah.
Dodaj komentar
Komentiraj