Glitterbeat Records, 2018

Upanje in optimizem, ki sta se v velikem, a bežnem zamahu prevratniškega gibanja arabske pomladi razcvetela čez suhe pokrajine severnoafriških držav, sta se med ljudstvom do danes že porazgubila ob vsakodnevnih skrbeh za preživetje in nekakšni kulturni dezorientiranosti. Ironično nosi del krivde za to prav medmrežje, ki je omogočilo tako množično mobilizacijo in vplivalo na vidnost ljudskih zahtev po bolj liberalni in sekularni družbi. Ob tem pozitivnem odporu proti zahodnjaškim vrednotam in tukajšnjim ustvarjalnim tokovom pa sta se v arabsko družbo zažrla individualizem in plehkost potrošniške in pop kulture, ki se ju sprejema in privzema brez posebnega pomisleka in premisleka. Obrambni odziv na takšno soočenje vse prevečkrat vodi v konzervatizem, saj ta predstavlja varno in stabilno izhodišče za izgradnjo identitete. A vendar je na delu tudi obraten pristop, ki si ne zakriva oči pred zmedenostjo aktualnega trenutka in ki z ustvarjalno žilico zre v potenciale prihodnosti.

Takšen uvodni oris stanja duha v arabskem svetu, ki bi ga lahko uporabili za umeščanje in boljše razumevanje mnogih tamkajšnjih sodobnih glasbenikov in drugih umetnikov, je za nocojšnjo recenzijo skorajda ključen. Album Maghreb United je odsev sedanjosti, poziv h grajenju medsebojnih vezi, je poklon tradiciji ter hkrati njena projekcija v eno izmed možnih prihodnosti. Idejo za nastanek in koncept albuma je avtor Sofyann Ben Youssef izoblikoval med sodelovanjem v glasbenem projektu Targ, poimenovanem po kulturi prebivlcev doline Bargou, ki je zaradi izoliranosti skozi stoletja izoblikovala samosvojo ljudsko glasbo. A Sofyannov pogled zdaj z Ammar 808 sega daleč preko gorovja, ki skriva samotno dolino, zajema namreč celotno prostrano območje severnozahodne Afrike, poznano kot Magreb. Nabor tradicionalnih godb rodne Tunizije pa Maroka in Alžirije preoblikuje in jim vdahne novo življenje. Avtor se pod svoje delo tu ne podpiše z lastnim imenom, temveč kot Ammar 808. Prvi del lahko prevedemo kot Ustvarjalec, drugi pa je seveda referenca na Rolandov model sintetizatorja zvoka, ki je sunkovito prevetril svet glasbe kot pred tem nič drugega.

Futuristična vizija Ammarja 808, ki nas z ovitka plošče opazuje skozi zatemnjena medzvezdna pilotska očala, poveznjena čez beduinsko pokrivalo, je trdno zakoreninjena v preteklosti in sedanjosti. Preteklost predstavlja zemljo, na katero smo oprti, sedanjost pa je klijoče seme, ki že razkazuje poganjke prihodnosti, le da so ti v posameznikovi, predvsem pa tudi v kolektivni zavesti prezrti. Če ga v takšni nameri iskanja identitete in ustvarjanja prihodnjih glasbenih tokov vzporedimo z rojakinjo in producentko Deeno Abdelwahed, se nam v obeh primerih razkrije velika želja po samonanašalnem delovanju, ki se ne poslužuje vzorcev sodobne glasbe Zahoda. A medtem ko Deena v iskanju glasbenega izraza poudarja odcepitev tudi od lastnih korenin, se Ammar prav slednjih trdno oprijema in s tem poskuša oživiti kolektivni duh ljudstva. Še več – z naborom napevov, inštrumentov in sodelujočih pevcev različnih kultur se njegova vizija skupnosti razrašča preko državnih mej, z vezjem Rolandove 808 mašine pa sega tudi preko zamejitev sedanjosti.

Na plošči bomo zaman iskali kakršnekoli futuristično zveneče elektronske vložke. Pravzaprav je sintovskih linij razmeroma malo, če bi odšteli nizkofrekvenčno podstat skladb, česar pa nikakor ne moremo storiti, saj udrihajoče bobnanje in bobnenje tesno sledita vrtoglavim inštrumentalnim linijam ter vežeta zvoke s svojim težkim vezivom. A bolj kot v tem se Ammarjeva največja veščina najverjetneje skriva v produkcijskem, elektronskem izkrivljanju zvoka tradicionalnih inštrumentov. Zamazane in na trenutke močno distorzirane strune gumbrija prasketajo kot pod napetostjo, udarci tolkal so zaprašeni. Glasovi piščali gasba ter dude zokra se nizajo v hreščeče, hripave odgovore na vokalne linije. Zvok je razpet nekje med udarci klubskih godb in razpokanimi membranami zvočnikov ulične fešte in niti približno ne daje občutka utehe v optimizmu ali slika podobe brezskrbno spokojnega rajanja prihodnjih rodov.

Vizija prihodnosti albuma Maghreb United je torej odsev nepomirjenih duhov sedanjosti, ki se po razočaranjih nedokončane revolucije širijo po ljudskem tkivu. Je pulziranje membrane napetega bobna. Je hripav glas, ki poskuša preglasiti hrup ozadja. Je vihra teles v smrtnem plesu in hkrati katarza za tiste, ki se mu bodo pridružili.