Students Of Decay, 2014

Tokrat se v Tolpi bumov posvečamo solo plošči ene vidnejših ustvarjalk iz družbe mlajših ameriških improvizatorjev in eksperimentalcev. Anne Guthrie je do trenutka nocojšnje plošče nase najglasneje opozorila z lanskoletnim diskografskim zabeleženjem tudi sicer aktivnega sodelovanja s perkusionistom in elektrofonikom Richardom Kamermanom, še enim členom že nakazane verige ameriških glasbenikov. Njuna plošča Sinter je izšla v serialki ErstAEU, še vedno svežem izrastku newyorške Erstwhile. Namen ErstAEU je predstaviti nekaj takšnega, kot je mlajša scena, v katero tu štejemo Guthrijevo in Kamermana. Poleg Sinter smo tako lani slišali še dve zelo močni duo plošči, s čimer je tudi legendarna Erstwhile še toliko odločneje zabredla v tok te zanimive mlade druščine, ki sicer svoje diskografske beležke največkrat zalaga kar preko samo-vzpostavljenih založb, kakršna je denimo ravno Kamermanova - že kar vidno profilirana Copy For Your Records. 

Ena izmed lastnosti te mlajše generacije ameriških „zvočnih umetnikov“ je, da gre večinoma za posameznike, ki svoje primarne zvočne vire razširjajo v mreže, distribuirane preko sistemov takšne in drugačne elektronike kot orodij posredovanja fenomena zvoka skozi različne medije: skozi zunanje odmevne površine zankani elektronski signali; uporaba mehaničnih komponent za tako rekoč strojno interpretacijo zajetih zvočnosti; procesiranje take ali drugačne vrste. Anne Guthrie tukaj lepo sovpade, gre namreč za posameznico, katere že izhodiščni vstop v polje zvočnih umetnosti je divje distribuiran med polja klasičnega inštrumentalizma, sodobne tehnike najdevanja ter zajemanja zvokov ter na drugi strani poklicnega - znanstvenega ukvarjanja z akustiko.

Ta zunanji aspekt glasbenika kot aktivnega posameznika – na svoj specifičen način vpetega v prakse, ki kot umetniški izraz porodijo zvočni rezultat – ta zunanji aspekt glasbenika je morda irelevanten. Morda golega poslušalca vprašanje po izvoru zvoka in metodi zvočenja ne intrigira avtomatično. Vendar pa je plošče, kot je nocojšnja Codiaeum variegatum, težko motriti mimo specifik, ki določajo njeno izgradnjo v zelo tehničnem smislu. Ne gre sicer za nikakršno tehnicistično glasbo, vendar pa je rezultat tako poseben - zaradi tehnike v ozadju tako nenavaden, da si je težko predstavljati poslušalca, ki se ne bi vsaj začudil ob dejstvu močne sinestetične iluzije, ne sicer mešanja različnih čutnih zaznav, temveč mešanja v percepciji različnih zvočnih izvorov, ki so v enem trenutku jasni, v drugem pa kar neopazno svoje komponente že nahajajo v sicer dozdevno jasnem drugem – pač bistveno različnem viru zvoka. 

Temelji plošče Codiaeum variegatum ležijo v inštrumentaciji različnih godal, Guthriejinega francoskega roga ter terenskih posnetkov. Ti temelji so največkrat subtilno zamazani skupaj skozi tenkočutno digitalno procesiranje. Te posege je v nekaterih pasažah zaznati bolj neposredno, denimo že skoraj ekscesno digitalno šumenje, ki razvija skladbo Strongly Leaning with Irregular Crown; na drugih mestih pa je posredovanje zvoka oziroma postprodukcija prisotna bolj v niansah, ki frekvenčnim spektrom različnih zvočnih izvorov iščejo stičišča skozi bazične manipulacije, ki jih locira predvsem znanost akustike oziroma njena tenkočutna aktualizacija kot umetniško delo.

Ob koncu je tako potrebno naznačiti predvsem zadnji nakazani stik. Stik glasbenega, muzikalnega ali umetniškega mojstrstva ter tehnične podlage. Nikakor nas ne bi smelo čuditi, da ta ob nocojšnji plošči izplove ravno preko koncepta pesmi. Ta je namreč eden tistih temeljnih, ki v glasbi enoti metodo in umetniško „posebnost“. Anne Guthrie uspe na podlagi metod „radikalne“ glasbe vzpostaviti pesem, ki je „univerzalijam“ melodije in strukture vzporedna in mimobežna hkrati. Skrivnost te pesmi je naenkrat pač skrivnost, umetniška realizacija kot taka; a v istem trenutku je prav boleče konkretna. Poglejmo le glavno metaforo rastline in imena na naslovnici. Codiaeum variegatum je dovolj preprosta rastlina – biološka realnost; danost in ogroženost ... Lepota in strup ...