K Records, 2013

Open The Crown je tretja studijska plošča, ki jo je Arrington De Dionyso posnel kot solistični projekt Malaikat Dan Singa, skupaj z gostujočimi glasbeniki. Pred tem je de Dionyso sodeloval v postpunkerski zasedbi Old Time Relijun. V njenem dolgem, petnajstletnem obdobju so se Old Time Relijun pokazali kot bend, ki je presegal ozke žanrske omejitve, saj so se ob post punku nagibali še k improvizaciji in s tem prehajali k bolj svobodni, samosvoji kitarsko rockerski formi. Ob tem omenimo še uporabo saksofona in basovskega klarineta ter grlenega petja, ki ga je tekom let razvil Arrington De Dionyso, in bizarno bluesovsko izrazje, ki se ga ne bi sramoval niti Captain Beefheart. Ko govorimo o  Arringtonu De Dionysi, torej ne moremo mimo odklona od ustaljenih glasbenih smernic, saj njegov vpliv pušča samosvoj pečat v zvočnem izrazju.

In podobno je v zasedbi Malaikat Dan Singa, ki tako kot njegov prejšnji bend ponuja širok zvočni in stilski razpon. A pri tem še posebej bode v ušesa dejstvo, da so pesmi odpete v indonezijskem jeziku bahasa, v katerem Malaikat Dan Singa pomeni Angeli in levi. Arrington De Dionyso se je namreč pred leti naučil osnov tega jezika v upanju, da bi navdušil punco, s katero je hodil, ki je živela v Indoneziji. Ob tem pa je spoznal, da mu ta jezik ponuja nove možnosti pri pisanju pesmi, saj je zaradi svojih karakteristik slišati zelo ritmično in spevno. Hkrati pa se je novi jezik vključeval v idejo o njegovi glasbeni skupini, ki naj bi bila mistična, šamanska, podkrepljena z močnimi in prvinskimi ritmi. Ta indonezijska izkušnja pa se je še nadgradila, saj je nastopal po raznih klubih na Javi.

V nasprotju s prejšnjima dvema ploščama so na Open The Crown pesmi, ki so odpete tudi v angleščini, a se s tem ne zmanjšuje njen šamansko tribalni predznak. Obenem je na njej slišati tudi dancehall, kot na primer pri pesmi I Create In the Broken System, kjer je čez plesno ritmično podlago De Dionyso slišati kot John Lydon iz Public Image Ltd., le z razliko, da med petjem uporablja grleno tehniko. A ne vedno, kot na primer pri komadu I Feel the Quickening, ki v svoji bluesovski formi spominja na Captain Beefhearta, medtem ko De Dionyso s svojim vokalom pripoveduje zgodbo, v kateri glasno zavija ali izvablja ritmične vzklike med besedili. Ob tem pa je zvočna podlaga minimalistična in ponavljajoča, poslušalca vpeljuje v območje transa.

Globlje in predvsem strašljivo je slišati There Will Be No Survivors, ki album umiri in se spusti ob globokem klarinetu v temačno blaznost. Ob minimalnih bobnarskih vložkih se vzpostavi zadosti prostora, ki ga zapolni predvsem Arrington De Dionyso z raznoliko interpretacijo besedila od srhljivega šepetanja, dihanja do glasnih vzklikov. Kar se tudi navezuje na celotno podobo plošče Open The Crown, saj je vseskozi slišati, kot bi prihajala z drugega sveta. Demonsko, kot obred, preden vržemo devico v enega od številnih indonezijskih vulkanov, se začne pesem Tak Terbatas. Grleno petje, ki je slišati kot vudu rital, ki ga izvaja šaman, sovpada z zamolklimi zvoki klarineta, psihedeličnimi odmevanji v ozadju in konstantno ter ponavljajočo se ritmiko. Podobno demonsko šamanska je v počasne ritme zavita pesem z naslovom Jiwa Dari Jiwaku, pri kateri ima Arrington De Dionyoso vlogo jeznega in poblaznelega vrača. 

Skozi celoten album Open The Crown se raztezata šamanstvo in transoidna repetitivnost, pesmi vsebujejo podoben val zvočne soničnosti, bodisi so v počasnejšem ritmu ali pa tako kot naslovna pesem posežejo po hitrejšem tempu in bolj izrazito rokerskem izrazju. Vseskozi je slišati blaznost in demoničnost, a pesem The Akedah oziroma The Moon Is Full poslušalca pripelje v bistveno bolj umirjeno in meditativno stanje. Če upoštevamo vso raznolikost plošče, ki prehaja med angleščino in indonezijščino, rokersko drznost, ritmično tribalnost in misticizem, se zavemo, da je etiketa world music scefrana na majhne in neprepoznavne koščke, saj smo se znašli v svetu Arringtona De Dionyse, ki je poln šamanskih ritualov.