ASHEN CHALICE: Kroz život sa razbijenim očima

Samozaložba/The Throat, 2018

 

Fuzija določenih ekstremnih žanrov deluje dobro kot sožitje v naravi. Takšen primer bomo nocoj obravnavali v Tolpi bumov, ko gre za prepletanje hrupnega drona in lo-fi black metala. Ashen Chalice je projekt, ki je letos izdal svoj prvenec z naslovom Kroz život sa razbijenim očima. Trenutno je album izdan le v digitalni obliki, a v bližnji prihodnosti bo preko založbe The Throat izdan v omejeni kasetni izdaji.

Za projektom stoji Luka Selman, nuja po ustvarjanju pa prihaja iz vsakodnevnega stresa in tegob, ki jih kanalizira v takšno primitivno formo, kot je black metal. Za black metal pravi, da se mu zdi najpristnejši žanr v metalu, zato ker ni pretvarjanj in lahko izraža svoja čustva ter frustracije. Ashen Chalice nam po seriji demo kaset in EP-jev zdaj ponuja monolitno dozo hrupne tesnobe, ki jo kanalizira skozi noiserske intermezze, izbruhe minimalnega black metala in nizkotonskega drona.

Prvi dve izdaji, torej Ritual Under The Blackened Moon in Wounds Of Obliterated Souls je lani recenzirala kolegica Nina Hlebec. Istega leta je izdal še dva EP-ja, Spells Of Eternal Sleep Guide Us Towards The Casket in Kada postanemo pepeo, kada prihvatimo smrt. Prvi dve izdaji sta bili izdani na kaseti za Black Ash Ritual, druga dva EP-ja pa pri založbi The Throat.

Ashen Chalice je večplasten projekt, ki je sicer v orbiti black metala, ampak daleč stran od okvirov ortodoksnosti tega žanra. To ni pravi black metal, prej je njegova antiteza. Že sam opis projekta oziroma kaj ta predstavlja ga pozicionira na drugi breg tega žanra, saj gre za projekt, ki ima korenine v anarhistični misli. Tanka nit, ki ga poveže s prvinami black metala, je nihilizem in refleksije o smrti ter ničevosti življenja. Zvok kitare v black metalskih pasažah nas najbolj spominja na portugalski projekt Black Cilice. Kitare imajo tudi dosti reverba in asociacija na bende kot so Fell Voices in Vanum je logična. Kitarske linije so zelo enostavne in ponavljajoče. Kitare so uporabljene v black metalskih delih, ki na plošči odigrajo osrednjo vlogo. Te vzbujajo občutek melanholije in pogube. Na Kroz život sa razbijenim očima ni virtuoznih kitarskih riffov ali kakršnega koli naprednega igranja, gre za ustvarjanje sonične krajine, ki si jo je zamislil avtor. Kitarske linije so zelo monotone, riffi pa sestavljeni iz majhnega števila tonov in se repetitivno vlečejo.

Pri določenih skladbah so uvodi sestavljeni iz hrupa in feedbacka kitare. Luka Selman ima tudi harsh noise projekt z naslovom Tkivo, zato so tudi tile noise vložki na plošči zelo dobro premišljeni in mejijo prav na harsh noise šumenja. V teh pasažah občutimo največ tesnobe, ne doživijo pa nobenega katarzičnega trenutka, saj se prelijejo v black metalske dele. Glasba na albumu nas drži v kotu, nas ne spusti iz primeža nelagodja, počasi nas drobi in golta v svoj vrtinec pogube.

Luka Selman je izjemno aktiven z različnimi drugimi projekti. Prej smo omenili harsh noise projekt Tkivo, igra pa še v black punk bendu Phezulu ter v Submissive Behaviour, ki je grind power electronics projekt. Pravi pa, da je Ashen Chalice projekt, ki bo stežka doživel nastop v živo. Ker preprosto ne najde ljudi, ki bi imeli podoben pogled na glasbo, kot jo ima sam, predvsem  političnih vidikov, ki so ukoreninjeni v antifašizem in anarhizem.