Hyperdub, 2016

Prav na dan norcev je luč sveta ugledal album 'BBF Hosted by DJ Escrow', pod katerega se podpisuje Babyfather. Gre za domnevno troglavo združbo, vendar pa dejstvo, da vsaj en član sliši na ime Dean Blunt, celotno zadevo precej relativizira in vrže senco dvoma na informacije, ki so na voljo. Gre namreč za britanskega ustvarjalca, okoli katerega se vselej pne več vprašanj in ugibanj, za kar prav dobro poskrbi tudi sam. Poleg Blunta sta kot člana Babyfather zabeležena še Gassman D in DJ Escrow, vendar se za slednjega - četudi naj bi se občasno utelesil na Bluntovih nastopih - sumi, da gre pravzaprav za Blunta samega, le njegov glas je s pomočjo tehnologije emigriral v visoke registre.

Skoraj polno uro dolg album, ki prinaša kar 23 kratkih komadov, je zastavljen kot oddaja na piratskem radiu, katere voditelj je prav enigmatični DJ Escrow, kot pove tudi sam naslov. Izid je pospremilo tudi priporočilo filmskega igralca Idrisa Elbe, ki zagotavlja, da bo dotični album mogoče slišati v vsakem klubu in na vsaki zabavi ter da bo prihajal iz zvočnikov vsakega avtomobila. Nemara gre tukaj za navezavo na Elbovo izjavo iz preteklosti, da gre pri Bluntovemu ustvarjanju za zaloopano zvočno podlago, prek katere nekdo govori. In Elba tukaj kljub precejšnji poenostavitvi niti ni tako zelo brcnil v temo. Že sam uvod v album 'BBF Hosted by DJ Escrow' predstavlja petminutni 'Stealth Intro', v katerem se od začetka do konca ponavlja izjava »This makes me proud to be British«, ki jo spremljata zvonjenje mobilnega telefona in zavijanje policijske sirene, zvočna motiva, ki se skozi ploščo večkrat pojavita. To so besede r'n'b glasbenika Craiga Davida, ko je v letu 2000 prejel tri MOBO nagrade, se pravi nagrade Music of Black Origin. Na tem mestu tako velja omeniti, da so vse do zdaj navedene osebe v tem besedilu temnopolti Britanci in prav položaj temnopoltih - še posebej mladih - v britanski družbi je ena izmed tem na pričujočem albumu.

Kot gosta se na albumu pojavita še dva prav tako na otoku živeča glasbenika, in sicer producent Arca v treh komadih in glasbenica Micachu na vokalu v komadu 'God Hour'. Album BBF je še ena izmed Bluntovih razglašenih zapohanih stvaritev, prežetih s paranoidno atmosfero, polnih repeticije, vendar se tokrat ob zadubiranih ritmih očitneje spušča v z grimeom navdahnjen hip hop. Kljub tej atmosferi pa seveda ne umanjka Bluntovo burkaško parodiranje in hip hopu prikladno širokoustenje, ki je najbolj očitno v komadu 'Greezebloc'. Preganjavici in zabavljaštvu pa delata družbo še ustvarjalčev lucidni pogled na večinoma nasilni »eksterni« svet in vpogled v njegov lastni, čustveni »interni« svet.

Seveda pa ne gre brez komadov, ki vsakršno možnost uresničitve vsebine - že tako ali tako nezaslišane - priporočilne napovedi Idrisa Elbe popolnoma izmaličijo s svojo precejšnjo neposlušnostjo, kot sta na primer neusmiljeno šumeča 'Prolific Daemons' ali 'Flames'. 'BBF Hosted by DJ Escrow' je mnogoplastna in zagotovo nikoli dokončno razumljena, nadvse kriptična stvaritev, s katero se je Dean Blunt ponovno izkazal kot eden zanimivejših osamelcev današnje glasbene scene. This makes me proud to be British!