Barker: Stochastic Drift
Smalltown Supersound, 2025
Šest let po zadnjem dolgometražnem albumu Utility in dve leti po zadnjem izjemnem EP-ju Unfixed je eden od najeminentnejših ustvarjalcev leftfieldovskega techna Sam Barker izdal svoj drugi album Stochastic Drift. Namig, da bo tokrat govora o naključjih in stohastičnih procesih, razberemo že iz naslova. Stohastika je v glasbeni produkciji morda malce poenostavljeno postavljena nasproti determinizmu. Povedano drugače, gre za uvajanje naključnosti oziroma verjetnosti v razne kotičke glasbene produkcije. To pa ne pomeni samo, ali se nekaj sproži in kdaj, temveč tudi, kako, zakaj, čemu in s kakšnimi vrednostmi.
Te ideje niso najbolj domače v okolju techna, ki je morda bolj rigiden kot nekateri drugi žanri, vsaj v svoji čisti obliki. Seveda so modulacije določenih parametrov v komadih prav tako prisotne v technu, a so, vsaj ponavadi, uporabljene zelo enostavne vrste teh modulacij, saj lahko z bolj naključnimi stohastičnimi procesi zaidemo v zelo odbite in posledično ne tako plesne vzorce zvočnega gibanja. Toda techno je vendarle žanr, ki je vedno stal za inovacijo in je že po svoji genezi takšen, da samega sebe potiska naprej. Kot žanr je bil namreč osnovan kot usmerjen v prihodnost in v etnologijo prihodnosti, zato je bila tako osmišljena tudi uporaba elektronskih inštrumentov. To sicer danes ni tako prisotno, ker je techno postal zelo striktno zamejen podžanr znotraj lastnih definicij. Zato je tudi že pred šestimi leti, ko je Barker izdal album Utility, recenzent Jaša Bužinel recenzijo odprl z dejstvom, da techno stagnira, in naj vam danes povemo, da je techno še zmeraj v podobnem položaju, Barkerjev Stochastic Drift pa je zopet svež piš vetra, ki bistri širšo žanrsko konstelacijo.
S prvim singlom Reframing je Barker pričakovanja postavil zelo visoko. S komadom je posegel po precej prostih načinih zvočenja in komponiranja, ki ne izhajajo iz produkcije 4 x 4 techna. Za razliko od zaprtomiselnih pristopov se je prepustil moči naključij in stohastičnih procesov. Med produkcijo ni imel specifičnih ciljev, h katerim bi aktivno stremel in do katerih bi si želel pripeljati komade. Na albumu je zbrana izjemno edinstvena bera, ki se odločno razlikuje od sodobnih techno struj. Barker intenzivno posega po za IDM značilnih mikromodulacijah zvočnih procesov, ki jih podpira z dub tehnikami. Močno se zanaša na odmeve in resonatorje, s katerimi konstruira izjemne prostorske svetove, ki spominjajo na dela Skee Maska.
Najbolj izstopajoč zvočni del albuma je amalgam intenzivnih harmoničnih, skoraj perkusivnih impulzov in njihovih raztegnjenih različic, ki jih Barker pošilja v ogromne prostore množenja in zvočnih interakcij. Stochastic Drift je mojstrovina zvočnega oblikovanja. Producent zelo prefinjeno in spretno izvablja zvoke, ki se jasno navezujejo na že znane stilske konvencije elektronske glasbe, hkrati pa od prve note v komadu Force of Habit slišimo njegov izviren pristop, s katerim elegantno zasiči zvočni spekter in opolnomoči zvok ter ga izoblikuje v prodorno silo.
V dramaturgiji albuma zasledimo tudi izjemno jasen lok. V prvih komadih plošče so komadi zvezani z dekonstrukcijo plesne glasbe in so večinoma zgrajeni okrog glasbenih vprašanj in odgovorov. Ritmika teh komadov je poudarjena in anticipira perkusijo, ki jo Barker doliva v zelo skromnih količinah, a zaradi tega ni nič manj udarna. Kasneje vstopimo v fazo albuma, v kateri perkusija popolnoma izgine, in smo prepuščeni le zvokom v prostorski krajini. Takrat nas preplavi producentovo mojstrsko grajenje zvočnih svetov. Na koncu albuma pa elegantno pristanemo na jazzovski noti, ko perkusija vstopi nazaj kot bobnarska improvizacija v polni stohastični maniri, zvočne mase pa se v ozadju premikajo v moduliranih konstelacijah. Četudi je razpon, ki ga album pokrije, zelo širok, je tako na ravni komadov kot na ravni celote njegov diapazon izjemno subtilno podan. Ne občutimo heterogenosti v zvoku, pač pa eno singularno idejo, ki je v vsakem komadu motrena z druge perspektive, hkrati pa se vseskozi spreminja.
Stochastic Drift je album, ki je razbil tišino, ki se je ustvarila v vakuumu techna. Tovrstna inovacija je tako nujna kot je tudi presenetljiva in za sabo vleče mnogo več, kot se sprva zdi. Je izdelek, ki terja inovacije tudi od drugih, in kaže načine, ki bi lahko služili za ponovno obuditev techna kot žanra inovacije v elektronski glasbi in glasbeni tehnologiji. Resen kandidat za elektronski album leta in izjemno velik korak za izkušenega producenta.
Dodaj komentar
Komentiraj