BRANT BJORK & THE LOW DESERT PUNK BAND: Black Power Flower
Napalm, 2014
Komad Stokely up Now je možna aluzija na Stokelyja Carmichaela, aktivista gibanja Black Power iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let, s katerim so Afroameričani izpostavljali svoj rasni ponos in agitirali za črnske kulturne in politične institucije. Če Black Powerju dodamo še črno sensimilo, dobimo naslovnico albuma Black Power Flower, ki je stvaritev Branta Bjorka, Björna Borga kalifornijske puščave, ki po štirih letih in Gods and Goddesses igra novi set svoje solo kariere. Poleg omenjenega albuma je avstrijska založba Napalm Records v zadnjem letu in pol na California Desert Open poslala še album Peace benda Vista Chino, legitimnega naslednika bogov Kyuss, kjer Bjork vihti palice, ter solo prvenec Johna Garcije, starega prašinarja iz Kyuss.
Pa vendarle, glede na količino energije, ki se sprošča na komadih Black Power Flower, bi težko trdili, da gre za tipičen solo projekt. Prej atipičen, ki je mimogrede pridevnik, ki vse bolj pronica v pore družbene zavesti in je zanesljiv požarni zid, predvsem v zdravstvu, ki mu služi kot odličen alibi v primerih, ko uradna medicina ostane brez besed, brez alternative. Atipičen pa pri Brantu Bjorku pomeni drugo možnost. Pri njegovih solo projektih smo bili bolj ali manj priča bluzerskim avanturam zavitim v stonerski papirček, ki ga je oplazil psihedelični jezik, vendar pa so si bili komadi med seboj preveč podobni, preveč predvidljivi in premočrtni. Black Power Flower je njegova najbolj raznolika in najboljša stvaritev. Kljub temu da je avtor vseh komadov in v bistvu one man band, pa so The Low Desert Punk Band, nasledniki The Operators in The Bros, imeli zraven prste za polizati v tolikšni meri, da album ni tipičen solo projekt. Zvok so zapolnili kitarist Bubba DuPree, hardkorovec iz Void in vseseattleskega projekta Hater, basist Dave Dinsmore, ki je nekoč basiral že v Bjorkovem projektu Ché, ter bobnar Tony Tornay iz Fatso Jetson. Ime jim je nedvomno izbral sam, saj je bil Low Desert Punk že naslov iz solo prvenca Jalamanta izpred petnajstih let.
Vlogo pravega pilot komada igra Controllers Destroyed, doomerski uvod vanj pa odpira pogled na polnomastno, lepljivo black sabbathovsko močvirje, na pokrajino težkega žveplenega zraka, kjer War Pigs zaplešejo v distorziji punka, čigar korenine so se razrasle v nerodovitnem puščavskem pesku. Njegovo pot nadaljuje uporniški We Don't Serve Their Kind, ki te katapultira v rockerske sfere preostanka albuma. Prah se zopet vzdiguje po poteh, ki so jih utrli pred dvajsetimi leti. Bjork razpečuje čisti stoner, ki je hkrati umazan in surov, robo, ki je ekološko reciklirana. Fu Manchujevske kitare so energična infuzija v zamaščene žile, polne stonerskih delcev. Rafali »riffovanih« strel švigajo nad kanjonom, nebo se odpira. V tej razjasnitvi se druga polovica albuma spusti za oktavo, ritem sekcija se ohlaja, strukture pa so kompleksnejše. Ta faza ne bo odpihnila vrat s tečajev, bo pa wah-wah funky That’s a Fact, Jack v dialogu dveh kotalečih se kitarskih riffov razpihoval ogenj na ognjišču sedemdestih, kjer tli tudi progresiven Boogie Woogie on Your Brain, ki ti v uvodu zbasira možgane zato, da lahko kasneje surovejši vokal zarije svoje glasilke v njih. Nanešene plasti psihedelije se lepo zlijejo s Hustler's Blues, lepo vzgojenim sentišem - “How do you say no to the woman that makes you tea?” - ki je zatišje pred burjo in na polovici vzleti v instrumentalno orbito, kjer ima heavy kitara popolno svobodo in se kot kača ovija okoli bobnarskih palic. Bjork, eden od botrov desert groova in multiinstrumentalist, ki se tokrat predstavlja v kitarski inkarnaciji, se z The Low Desert Punk Band še najbolje zlije v eno, v zadnjem, najdaljšem komadu Where You from Man, v senzibilnem džemanju odmevnih refrenov, v odisejadi a lá Desert Sessions, ki sicer ne doseže razkošja Kyussove Odyssey, a te zanese v zamaknjeno onstranstvo.
Z Black Power Flower smo priča še enemu odličnemu stoner albumu, kjer v toplini oaze glasbene produkcije Bjork, napojen iz fontane stonerja, bluesa in dooma, kulersko drega kitaro z vsemogočnimi psihedeličnimi efekti.
Dodaj komentar
Komentiraj