BRUTTER: Brutter

Recenzija izdelka
1. 11. 2015 - 19.00

Hubro, 2015

 

Norveški bratski dvojec po imenu Brutter, bratskost katerega se sicer transjezikovno izraža že v samem imenu projekta, ki se kasneje ponovi še v imenu albuma, sestavljata Fredrik in Christian Wallumrod. Oba že izkušena glasbenika, docela prepoznana vsak na svojem koncu žanrskih glasbenih zamejitev, sta na svojem prvencu stopila v še neslišane muzikalne tokove, hkrati pa znotraj 'nečesa novega' ustvarila izjemno zanimivo transformacijo tistega, za kar se zdi, da sicer lahko imenujemo njun primarni glasbeni izraz.

Tako je prvi brat, Fredrik, bobnar številnih pripoznanih norveških rockovskih in metalskih skupin, drugi, Christian, pa stoji na čelu norveškega ECM-ovskega jazza, ki si je poleg sicer vprašljivega žanrskega sovpadanja na isti založbi našel tudi svoj prostor. Ravno Christian je že z lansko solistično izdajo Pianokammer pri založbi Hubro, pri kateri je bil izdan tudi prvenec projekta Brutter, stopil na pot tedaj še bolj vsebinskega raziskovalnega pristopa h glasbi, z letošnjo izdajo pa sta tako Christian kot Fredrik vzpostavila popolnoma novo različico razumevanja lastnih glasbenih idiomov.

Nojzersko-rockovske reminiscence so znotraj trojice skladb na nekaj več kot polurnemu albumu vseskozi prisotne, na trenutke se nanje veže še zlata doba matematičnega rocka izpred dobrega desetletja, vendar tovrstna žanrska umeščenost med kitarske godbe glasbi vsekakor stori preveliko krivico, da bi se lahko tu preprosto ustavili. Pulzirajoči ritem in mapiranje ter razporejanje analognih zvokov, ki v svoji čistosti spominjajo na suhe, nepripravljene in neefektirane studijske posnetke, je mogoče povezati tako z elektronsko založbo raster-noton kot ritmično nepredvidljivim dvojcem Autechre, a se ob spremembi ritma in dodatku novega zvoka lahko zopet hitro ugriznemo v jezik in stvar zastavimo drugače. Suho in z reverbom le redkokdaj opremljeno šumenje ter podobni si diskretizirani udarci namreč le stežka izdajajo svojo žanrsko provenienco.

A mogoče je ravno zaradi povezave analognih zvokov in elektronike s temi elektroakustičnimi gmotami ritmov, imenovanimi Brutter, najbolje začeti ravno tu, pri dogajanju na sodobni elektronski sceni. Zdi se, da spotikanje ritma ob skrajno asketsko odmerjenih sunkih basa ni maksimalizacija tehnoidnih maksim, kot denimo v primeru sodelovanja Marka Fella in Gáborja Lázárja, temveč če kaj, maksimalizacija kot-da algoritmiziranih ritmov s pomembnim dodatkom ali, bolje rečeno, ostankom – to je napako. Ta napaka pa je pri prvencu projekta Brutter prisotna na različnih ravneh. Bodisi se kaže kot fantazmatska estetizacija delov nepravilnih sekvenc ritma bodisi kot vpad posameznega elementa kompozicije, ki pa svoj obstoj le redko opraviči za nazaj, saj se izgublja v sledi nove ritmične strukture ali krajšega ritmičnega obrazca ob boku osnovnega pulza.

Industrialni pričetek v apokaliptičnem komadu Geigered se preko krajšega, dinamičnejšega matematiziranja v Radiopuls prelevi v zadnjo kompozicijo Badminton Bleak, ki se v jazzovskem poliritmičnem razkoščičevanju kot kamenčki diskretiziranih perkusij in nizkofrekvenčnih tonov konča s frekvenčno nasičenostjo, ki v kratkem času zatem izzveni v tišino. S konceptualno tendenco razkrivanja zvočnega skeleta, le redko ozaljšanega s prgiščem melodičnega dela, bi lahko ob poslušanju pomislili na sunarawjevsko spodrezovanje melodij skozi improvizacijo, vendar je ravno improvizacijski del tisti, ki tu – vsaj na prvi pogled – izostane.  Če se poslužimo spretnih, a slabo opomenjenih vremenskih metafor, lahko rečemo, da mrzla norveška zima ne more preprosto sesti na kalifornijsko poletje. Obenem pa skorajda algoritmično razumevanje perkusivnega drnca v glasbo dvojca Brutter vsaja določeno mero baročne tesnobe, ki se sproti razrešuje ravno s sesuvanjem ritmičnih vzorcev in njihovim (raz)plastenjem, ki se v nekaterih primerih šele za nazaj pokaže kot upravičeno, v drugih pa tovrstnega zadoščenja poslušalec niti ne dobi. Zdi se, da se igra vijačenja skozi perkusivno džunglo dvojca Brutter opomenja ravno preko sprotnega zabrisovanja predhodnih taktov in daljših sekvenc.

 

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.