CLEAN GIRLS: Despite You

Accidental Guest, 2015

Hlapi hrupa, glasno zavijajoče kitare in groba tekstura zvoka zmeljejo vokal, ki se niti ne trudi biti slišan. Ta vpije in kriči le zaradi obupa, zato da iz sebe vrže ves stres, ki se je nabral tekom dneva. Tako je slišati uvodni komad Burn Book z albuma Despite You, ki ga je posnel brooklynski trio Clean Girls, ki ga tvorijo Chris Stracy s kitaro, Stephanie Monohan z basom in vokalom ter Stephen Reader za bobni. Gre za brezkompromisen trio, čigar rušilni val ne pozna milosti. Cunami noisa in drveči kitarski rifi so ventil, ki ga trio uporablja za sproščanje stresa, jeze, nelagodja, ki ga doživijo med tem, ko hodijo v svoje dolgočasne službe z dolgočasnim javnim prevozom. Rutino vsakdana, ki se spreminja v tedne, ti pa v mesece, Clean Girls sprostijo z glasbo. In očitno se pod njihovim pokrovom nabira veliko pare, saj bend razganja od jeze in brezkompromisnosti. Zato njihove pesmi niso urejeno zgrajene, z jasno določenimi mejami, vidnimi prehodi in tako dalje. Album Despite You je v nasprotju s tem neurejeno, konfuzno območje, takšna je verjetno soba shizofrenika ali pa neko neurejeno smetišče še izpred dobe ločevanja odpadkov. Smet za smetjo se naključno odkriva nove odpadke, ki segajo globoko skozi plasti.

Clean Girls so, kot rečeno, ventil za sproščanje glasbenikov, ki v zasebnem življenju hodijo v službe in komaj najdejo čas za skupne vaje, album pa posnamejo v enem dnevu, saj je najemnina za studio draga. A kljub prej omenjeni hrupni kaotičnosti, ki ima terapevtske učinke, znotraj njene noiserske tvorbe slišimo nianse in plasti zvočnih slojev, ki se nalagajo eden na drugega in tvorijo zvočno maso z drvečim drajvom. Če imamo na eni strani hrup in kaos, pa nenehno premikanje naprej daje učinek urejenosti, saj nas popelje v črno-bel film zvočnih drobcev, skozi katere drvimo. Album Despite You se posluša kot vožnja, tako se že uvodna pesem preprosto prelije v pesem z naslovom Woad, ki nas zaniha v postpunkovsko noisersko kitarsko okolje, v daljavi albuma slišimo Sonic Youth in Unsane, torej dediščino New Yorka med kitarskim hrupom in hardcorom in metalom. V pesmih je ujetega mnogo energičnega naboja, taka je recimo Magic City, v kateri povedejo rimtični basi; a kljub ritmiki in melodičnosti, ki jo razberemo skozi grobost, se album hitro spreobrne v hrupno-slušni zvočni napad. Jeza na albumu se občasno tudi umiri in preoblikuje v umirjeno valovanje, kot ga slišimo v pesmi Young Sweat.

Clean Girls so napadalen bend, so ventil za sproščanje jeze, in tako kot vsi občutki pridejo in minejo, se tudi album Despite You spreminja s svojimi vrhunci in padci. Groba in bazična produkcija je pisana na kožo njihovemu glasbenemu izrazju, v katerem se hardcore staplja z noisom. Kljub nasičenosti zvoka album vsebuje tudi širši prostor, v katerem je slišana tišja mehkoba. Črta med tema dvema nasprotnima svetovoma je nepredvidljiva, kar je največja odlika albuma. Goli frontalni jezni napad brez dodane mehkobe in trenutkov za umiritev bi zvenel preveč enolično in dolgočasno. Prav tako ti premiki med glasnimi in tišjimi deli niso suhoparno očitni, temveč se počasi vtihotapijo v strukturo in preoblikujejo tok pesmi. Rezultat tega je dinamičen in čustven album, na katerem poteze res niso premišljene, so pa občutene in osmišljene.