Unique Leader Records, 2017

Letošnje leto nam je serviralo že nekaj brutalnih metal izdal, med katerimi lahko za kontekst današnje Tolpe izpostavimo EP Bathos belgijskih Aborted, dolgometražna albuma Wrong One to Fuck With in Unparalleled Universe ameriških Dying Fetus in Origin ter Necrobreed, album francoskih Benighted. Skozi leta smo se kar nekako navadili na to, da nam zgolj peščica bendov zares ponuja konstantno dobre albume, ravno Aborted so tu verjetno najboljši primer, tej eliti pa se kdaj pa kdaj pridruži tudi kakšen nov igralec.

Leta 2010 je v Nemčiji nastala zasedba, ki sliši na ime Cytotoxin. Sledeče leto so v samozaložbi izdali prvenec Plutonium Heaven, ki bi ga po obsegu le slabe pol ure lahko opredelili tudi kot EP, izdelek pa je bend predstavil z zelo posebnim zvočnim in tematskim konceptom. Na sceni sicer poznamo razne tematske bende in žanre, od vikinškega in piratskega metala pa do bendov, kot so denimo ameriški Egipčani Nile in marsikomu še naznani francoski flamenko metalci s španskimi besedili Impureza. Danes obravnavani Cytotoxin pa so ustvarili popolnoma nov stil – černobilski death metal.

Ta žanrska oznaka verjetno lahko zveni rahlo bizarno, ko pa se malenkost bolj poglobimo v sam prvenec, ugotovimo, da gre za konceptualni album o černobilski nesreči, ki je predstavljena preko besedil, ta pa slonijo na mračni in apokaliptični brutalni glasbeni kulisi. Potencial benda je takoj prepoznala ameriška založba Unique Leader Records, s katero so kmalu podpisali pogodbo in že naslednje leto izdali svoj drugi album Radiophobia, ki v primerjavi s prvencem zveni popolnoma neprepoznavno. V enem letu so izvedli popolno metamorfozo iz goregrind benda v rušilni brutalno tehnični death metalski stroj.

Pet let kasneje smo dočakali naslednika, bendov tretji album, Gammageddon, ki ga predstavljamo danes. Takoj lahko povemo, da se je v teh petih letih - na žalost ali na srečo - na prvi pogled spremenilo bore malo. Album je izšel pri isti založbi kot predhodnik, znova je posnet v studiu Kohlekeller, platnico pa je znova pripravil Jan Yrlund iz grafičnega studia Darkgrove. Celo kader platnice je skoraj enak njihovi zadnji izdaji, struktura albuma pa je identična. Obsega deset skladb, peta je ambientalni insert, zadnja je instrumental, skupna dolžina celote pa se približa 40 minutam.

Torej, kaj se je zgodilo v teh petih letih? Bend je po vsej verjetnosti predvsem skušal sestaviti stalno zasedbo, s katero bi lahko začel koncertirati. Kolektivu se je pridružil drugi kitarist, lani so zamenjali bobnarja, ki je popolna neznanka, vendar se lahko gladko kosa z najboljšimi aktivnimi death metal bobnarji. Ves ta čas torej bend ni stal križem rok, ogromno so vadili, kar nam je jasno že takoj, ko pritisnemo gumb za predvajanje, saj se Gammageddon, svojemu imenu primerno, ne začne s kakšnim dolgim uvodom, temveč naše bobniče takoj napade gama sevanje hitro arpegiiranih kitar in basa, ter nečloveško hitrega blast beata. Skladba se zaključi z zelo težkim kitarskim riffom, ki se mu pridružijo še bobni in geigerjev števec. Ta nam napove, da vstopamo v visoko radioaktivno območje rušilne 40 minutne apokalipse.

Cytotoxin z novo izdajo še dodatno dvigajo letvico človeških tehničnih zmožnosti igranja ekstremnega death metala. Uspe jim nekaj, kar pogosto uide tudi največjim veteranom žanra, namreč združiti težke, počasne riffe s tehničnimi inserti in ohraniti rdečo nit skladbe. Poleg tega se občasno poslužujejo tudi melodike, skladbam, prežetim z brutalnostjo, pa dodajo še krovni element, izjemno tehnične kitarske solaže. Vse skupaj še dodatno zaokroži vokal, na katerem ni nikakršnih efektov in se iz izdaje v izdajo bolj oddaljuje od tako imenovanih pig squealov ter vse bolj prisega na nizke grunte in growle.

Če je kader na platnici isti, pa je prizor drugačen. Namesto nevihte okrog reaktorja št. 4 je tokrat prikazana eksplozija, ki uničuje tako imenovani New Safe Confinement, novo začasno rešitev za zadrževanje černobilske radiacije. Gammageddon nas popelje ravno tja, ne v nevihto, temveč v ponovno uničenje vsega. V kontrolno sobo nuklearnega reaktorja, v podzemne rove post-nuklearne distopije, na površje opustošene zemlje, prežete z radiacijo. Album bi lahko služil celo kot kulisa videoigram Metro 2033, Last Light ali prihajajoči Exodus, se pa v njem čuti zelo močan vpliv romanov, po katerih so te ustvarjene.

Že ob začetku smo omenili, da smo toka konstantno kvalitetnih izdaj vajeni zgolj s strani peščice bendov. Na plošči Gammageddon gostujeta pevca v tem kontekstu že omenjenih bendov Benighted in Aborted, kar na nek način tudi simbolno odpira vrata Cytotoxin kot novemu podmladku, ki je hkrati s tretjim albumom že na dobri poti, da svoje zglede hitro prekosi. Lahko jih zgolj spremljamo in vidimo, kakšno temačno pot bodo ubrali v nadaljevanju svoje kariere, ki se s končno polno postavo na nek način šele dobro začenja. Nedavno so denimo igrali na festivalu Obscene Extreme, za jesen pred nuklearno zimo pa napovedujejo tudi evropsko turnejo.

Sedaj pa prepustimo glasbi sami, da pove svoje. Predlagamo pa vam lahko le, da si nadenete plinske maske in si album predvajate zelo na glas. Če boste v naslednjih 24 urah začutili omotico, izgubo apetita, bruhanje, prebavne motnje ali bolečino v trebuhu in se simptomi ne bodo polegli v nekaj dneh, vam priporočamo karanteno ter pomoč strokovnjakov.