Peaceville, 2019

Vsi pravi metalci poznajo Darkthrone. Glavna člana benda Fenriz in Nocturno Culto sta na sceni aktivna že trideset let in v teh letih sta naredila veliko. Leta 1986 sta ustanovila bend Darkthrone in z njim preigravala death metal z vplivi skupin, kot sta Bathory in Celtic Frost. Tak zvok smo slišali na njunem prvem albumu Soulside Journey. Leta 1992 pa se je bend popolnoma preusmeril in postal akter na norveški black metal sceni. V svoj imidž je vključil okultno simboliko, z glasbenim izrazom pa je začel odkrivati atmosferične kitarske riffe, kričeče vokale in hitre tolkalske linije. V tistem času med letoma ‘92 in ‘94 je Darkthrone ponudil svoje tri za black metal sceno najbolj pomembne albume.

Leta ‘95 pa je nastopil prelomen dogodek. Enega glavnih predstavnikov norveškega black metala Varga Vikernesa je sodišče obsodilo umora in požiga, pristal je v zaporu in zlato obdobje norveškega black metala se je končalo. To sta občutila tudi Darkthrone in prešla v neko vmesno fazo, v kateri nista ustvarila pravih presežkov. Albumi, ki so sledili - Total Death, Ravishing Grimness in Plaguewielder - so bili dobri, a niso bili več tako izvirni kot prejšnji projekti. Seveda pa duh benda Darkthrone ni mogel dolgo počivati. Okoli leta 2006 sta ustanovna člana zadihala in začela znova s plato The Cult is Alive, ki je bila prva, na kateri je bend bolj izrazito preigraval tudi punkovske melodije. V tako obarvanem obdobju, ki je trajalo do vključno leta 2010, sta Darkthrone ustvarila zanimive plošče F.O.A.D., Circle the Wagons in Dark Thrones and Black Flags.

Fenriz in Nocturno Culto s svojo glasbo ne služita. Edina člana benda Darkthrone imata čisto običajni službi, glasba pa jima služi prej kot sredstvo za sprostitev. Verjetno v tem tiči razlog za to, da se ne obremenjujeta z vprašanji o željah njunega poslušalstva in tako v prostem času predvsem veliko eksperimentirata. Tako sta se na najnovejši plati Old Star stvari lotila tudi vsaj za odtenek sveže. Album krasi estetika britanskega heavy metala z vplivi doom metala ala Black Sabbath in kančkom black metala iz bendove mladosti. Lahko bi rekli, da na novi plošči slišimo kulminacijo vseh vplivov, ki sta jih Fenriz in Nocturno Culto zbrala v vseh letih ustvarjanja. Kot večina njunih albumov tudi Old Star teče približno štirideset minut. Plata je vsekakor njun najbolj zrel projekt in zlahka jo postavimo ob bok klasiki Panzerfaust iz leta 1995.

Prva skladba z albuma, naslovljena I Muffle Your Inner Choir, že v uvodu ne špara, ampak useka takoj. Kmalu po začetku že zaslišimo Nocturnov vokal, za katerega se zdi, da z leti postaja vse bolj podoben Lemmyjevemu. Stari britanski heavy metal je navsezadnje tudi eden glavnih vplivov na novem albumu. Po speedmetalskem uvodu se skladba I Muffle Your Inner Choir nekoliko upočasni in nakaže drugi pomemben element albuma - počasen doom metal. Naslednji komad, The Hardship of the Scots, zveni verjetno najbolj heavymetalsko na albumu. Akord, ki krasi začetek skladbe, bi zlahka našli pri kakšnem britanskem bendu s konca sedemdesetih. Tretja skladba Old Star je prva, ki se bolj direktno posluži molovskih blackmetalskih akordov. Najbližje norveškemu black metalu pa je skoraj sedemminutni Duke of Gloat, v katerem Darkthrone s kitarskimi tremoli utelešata nekaj duha svoje mladosti. Duke of Gloat je z nostalgičnim efektom, ki prikliče stari norveški black metal, vsekakor najbolj zanimiva skladba na albumu. Zadnji štikl The Key is Inside The Wall pa izmed vseh komadov s plate Old Star zveni najbolj punkovsko. Ta punkovska drža je utelešena predvsem v kitarskih akordih v hitrejšem delu komada. S satanističnimi besedili ter prehajanjem med hitrejšim in počasnejšim delom ta komad predstavlja dober zaključek plate.

Album Old Star dokazuje, da lahko metalci tudi v srednjih letih brez težav preigravajo muzike, ki so jih zaznamovale še kot mulce. Nekaj materiala na albumu sicer deluje nekoliko neurejeno, a ravno v tem tiči tudi tisti šarm, tako ključen za estetiko zasedbe Darkthrone. Nedvomno bo plata Old Star v teh poletnih dneh še posebno kul, ko bo s svojim hladnim nordijskim šarmom preganjala poletno vročino.