Darla Smoking: New Mescaline
samozaložba, 2025
Naravni halucinogen meskalin, ki se skriva v popih nekaterih kaktusov, od katerih je najbolj znan pejotl, nima psihoaktivnega učinka prav takoj. Bojda traja kar nekaj let, preden se razvije, zraste in je zrel za zaužitje ter psihedelični obred. Seveda morajo biti tudi pogoji za rast primerni. Prav zagotovo bo več vedela hišna znanstvena redakcija, kar pa zadeva novi meskalin na glasbenem področju, ga je bilo očitno moč v živo zaužiti le v metelkovskem nultem kanalu, ko je dvojec Darla Smoking prvič in tudi zadnjič uprizoril prihajajoči album. Studijski New Mescaline je pravkar pred nami za obravnavo, Darla Smoking pa z njim zaključuje devetletno gojenje z bogato trgatvijo.
Naca in Brgsa so skozi leta pod skupnim imenom Darla Smoking okitili z marsikaterimi skovankami, med najprevidnejše zagotovo sodi postdub. Dejstvo je, da svojih podgurskih dub korenin nista nikoli skrivala, cepila in nadgrajevala sta jih s skrbno izbranimi sampleskimi drobci in izbrskaninami iz sveta tradicionalnih godb celotnega globusa. In če je prvi album Big Bug s sedmimi skladbami na široko razpel smeri in glasbe, iz katerih sta srkala navdih, je v prvi vrsti venomer ostajalo spoštovanje, nikakor pa nasilno vcepljanje dubizma v glasbe sveta. Tak pristop se je izkazal za koristno razvijanje zasedbe, ker Darla nikoli ni zapadla v predelavo same sebe. Vedno je imela druge idejne vzvode, vedno staro-sveže okruške z druge strani oble, ki so sami vprašali po aranžmaju.
Sledili so aranžmaji, remiksi komadov v izvedbi Lifecutterja, .čunfe in Dubdiggerzov. Zanimiva inkarnacija Darle je bržkone zapis na albumu Pass the Bless v sodelovanju z avstrijsko založbo Well Gedacht, na katerem gostujejo turški bitmejker, producent in kitarist Levni ter trije rimoklepniki – Stormtrap Asifeh iz Palestine, Etnique Punch iz Turčije in Naji iz Irana, živeč v Ljubljani. Gnetljivo Darlino izrazje je nudilo povsem drugačne vtise kot v začetnem pogonu. Delci svobodnjaškega hiphopa, staroselskega duba, minimalističnih repeticij, sintetičnega nojza in preostalih, na novo osvojenih ritmičnih vozlišč so ohranjeni tudi na drugem samostojnem albumu, Extinct. Prav tako je pripisane in poudarjene graje sveta Darla vedno znova prelila v teksturno bogato in doživeto godbeno kritiko. Že v njenem obstoju se s pogledom čez ramo strese. Planetarne grozljivke so se potencirale, takrat še ne obstoječe pa rodile prek noči.
V zadnjem poglavju New Mescaline se Darla znova loteva drugačnih pristopov. Glasba je veliko bolj organska, po robovih pobrušena in prožna. Sampli znova vodijo pot, tokrat v bolj jammerski sestavi in z gostujočimi glasbeniki. Jošt Drašler s kontrabasom, Rok Zalokar s klavirjem in Gašper Selko s trobento naredijo Darlo še bolj bendovsko, čvrsto in domačo v barvanju prostora. Nanosi so skrbno zbrani, še vedno gre za teksturno drobozrnatost, ki je mogoče na prejšnjih dveh samostojnih ploščah ponekod puščala preveč zračnosti med sloji in frekvenčne oddaljenosti, da bi mimoidočega slušatelja povlekla v zvočni tunel brez pomislekov. Hudič je kot vedno v podrobnostih, ki na novem albumu ob vsakem prisluhu vedno znova vznikajo in ponikajo. Duh postopaškega duba nosi skladba String Medicine, medtem ko je bolj gruvaško in lynchevsko naperjena Nightmare Before Rainbow, pa Straight Ahead, sumljiv naplet pred trancersko žurko, psihedeličen dub, poln dimnih motivov v Flair Dance, poskočna nasekanka Brenka in resigniran dub v komau Snow. Motivi lahko v momentu postanejo veličastna téma ali pa le stranska kulisa. Skriti cilj Darle je vcepljanje krasnih glasb z vseh koncev, ki bodo še dolgo ostale zagozdene v ušesnih kanalih. Smerokaz k umiritvi. New Mescaline je Darlin odhod v stilu.
Dodaj komentar
Komentiraj