Soundway, 2019

Etiopski groove in ethio jazz smo sprva spoznavali prek albumov izjemne diskografske serije Ethiopiques, ki jih je leta 1998 začela izdajati ugledna francoska založba Buda Musique. Do prvih koncertov etiopskih izvajalcev smo se kar načakali, a ko se je začelo, in sicer leta 2010 na Drugi godbi, na kateri sta nastopila legendi Mahmoud Ahmed in Alemayehu Eshete, smo v precej rednih odmerkih na naših odrih občudovali vrsto legendarnih imen in tudi novih izvajalcev. Da priljubljenost in razširjenost etiopskega groova ne pojenja, pričajo številne zasedbe po Evropi in ZDA, ki se posvečajo etiopski glasbi.

Tem ustvarjalcem se je pred leti pridružil tudi losangeleški vsestranski izvajalec Dexter Story, ki je dejaven kot multiinštrumentalist, skladatelj, producent in še marsikaj … Ime je dobil po jazzovskem saksofonistu Dexterju Gordonu in sprva ga je zaneslo v jazz, igral je z znanimi jazzovskimi imeni, kot so Wynton Marsalis, Ravi Coltrane, Ernie Watts ali Slide Hampton. Nato je v glasbenem svetu deloval v različnih vlogah, od dela pri založbah do muziciranja in prepevanja s predstavniki raznorodnih žanrov, kot so Madlib, Dwight Trible, Kamasi Washington, The Gaslamp Killer, Kelis, Nick Rosen ter Les Nubians. Med tesnimi sodelavci gre izpostaviti Carlosa Niña, s katerim se poznata še iz The Life Force Tria, Niño pa je tudi soproducent albuma Bahir, ki ga predstavljamo danes.

Za etiopsko glasbo se je Dexter Story začel intenzivneje zanimati, ko je kot bobnar gostoval v bendu Ethio Cali in kasneje postal njihov aranžer. To zanimanje za etiopsko muziko se je potem razširilo na vso glasbo iz roga Afrike, se pravi tudi iz Somalije, Sudana in Kenije. Zvočne izkušnje si je nabiral tudi s potovanji in nenazadnje z akademskim študijem afriške zgodovine in etnomuzikologije. Soulovski prvenec Seasons je objavil leta 2013, že na naslednjem albumu, Wondem iz leta 2015, pa je udejanil svojo strast do etiopske in njej bližnje godbe. Podobno štorijo slišimo na letošnjem albumu Bahir, ki pa ga krasita za odtenek bohotnejša produkcija in kompaktnejši scenosled komadov.

Tudi tokrat je Dexter Story k sodelovanju povabil vrsto znanih in manj znanih pevcev, pevk in inštrumentalistov, ki vsak po svoje pustijo pečat na pesmih, v katerih gostujejo. Nemara ne bomo veliko zgrešili, če povemo, da je najbolj znana med gosti in gostjami pevka in violinistka, ki nastopa pod umetniškim imenom Sudan Archives. Je Storyjeva rojakinja, natančneje rečeno tudi ona prihaja iz Los Angelesa, tako kot nekaj drugih gostov, ki pa imajo etiopske korenine. Slednji, med njimi denimo pevec Kibrom Birhane, posežejo tudi po tradicionalnih glasbilih, kakršno je v Birhanovem primeru godalo masenqo. V kakem drugem komadu pa denimo slišimo brenkalo krar. Zvoki obeh glasbil so brezšivno združeni z električnimi inštrumenti in akustični zvoki se prej dopolnjujejo z električnimi – in obratno –, kot pa da bi drug drugemu služili le kot zaslomba ali okrasek.

Pesmi na plošči Bahir si sledijo kot v imenitno zloženem didžejevskem miksu ali kot v premišljeno izpeljani radijski oddaji. Od začetka do konca nas očarajo zapeljujoči počasni ritmi, všečni sodobni produkcijski prijemi, enakomerno ploskanje, himnični pripevi, vijugaste klaviature in konstanten, jedrnat ritem, ki poganja komade. In seveda krasni vokalni prispevki glavnih pevk in pevcev, ki nastopajo tudi kot soavtorji, soavtorice komadov. Med njimi najdemo tudi kongovsko-belgijsko pevko Marie Daulne, ustanoviteljico in glavno pevko priznane vokalne ženske zasedbe Zap Mama. Okruški starih godb se gladko zlijejo z zahodnjaškimi popularnimi zvrstmi, kakršni sta funk in pop, etiopski groove pa si podaja roko z glasbo iz Sudana in Somalije.

Bahir je izjemno tekoč, všečen album, in tudi sicer album v izvirnem pomenu besede, torej zbirka pesmi, kar v primeru pričujoče plošče velja toliko bolj, saj v komadih kot gostujoče vokaliste in inštrumentaliste spoznavamo kopico izjemnih ustvarjalcev. Čeprav malone vsaka pesem zveni kot potencialna uspešnica, scenosled komadov ohranja čvrsto in domišljeno strukturo, ki preprosto kliče po vnovičnem poslušanju. Obenem pa ponuja album neke vrste kažipot za nadaljnje raziskovanje tako nanj vključenih glasbenikov kot slogov posamičnih dežel. Kar pa se, konec koncev, ujema z imenom albuma, kajti bahir v arabskem, hebrejskem in amharskem jeziku pomeni morje, Story pa ga je tako poimenoval kot simbol tako lastnega popotovanja kot povezovanja med kulturami. Četudi se bo ta zadnja misel nemara marsikomu zdela zlajnana, jamčimo, da album Bahir ponuja godbo, ki je vse drugo, samo zlajnana ne!