Ice Drop in Black Major, 2022

Družbo iz ustaljenega ritma vržejo nove generacije, prav enak učinek pa ima na razumevanje glasbe spreminjanje njene strukture. V primeru gqoma, žanra elektronske plesne glasbe iz Durbana, torej Južnoafriške republike, gre za spoj obojega. Rodil se je leta 2008 iz generacije, ki je ni več zvočil kwaito, prvo postapartheidsko glasbeno gibanje, ki je namerno presekalo s politično angažirano in na tradiciji bazirano muziko v prid zabavi in plesu. Ti sta še vedno bistveni lastnosti gqoma, a namesto spolirano odrasle, kapitalistično navijaške in mainstreamovsko prežvečene narave kwaita odraža grobost townshipa – prostora in življenja tamkajšnjih mladih.

Zlom je dobeseden, house ritem – vedno skrajno zanesljiv, prožen, konformističen in tako domač – razkosajo sinkopiranost, nestalne ritmične podlage in surova produkcija. Glasbo ponovno vpije podzemlje, v katerem raste Lwazi Asanda Gwala oziroma DJ Lag, ki je skupaj z drugimi ustvarjalci, kot so Rude Boyz, Naked Boys in Distruction Boyz, do sredine prejšnjega desetletja proto idejo preoblikoval v celovit koncept. Izrazito inovatorstvo je Lagu leta 2016 prineslo izdaje pri založbah Goon Club Allstars in GQOM OH!, kmalu zatem tudi domovanje pri založbah Hyperdub, Diplotovi platformi Good Enuff, kar je vodilo do mnogih uspešnih mednarodnih turnej in celo sodelovanja z Beyoncé na albumu za film Levji kralj.

Glasbenik, ki šteje šele 26 let, je tako pri 21-ih v tujini postal obraz gqoma, medtem ko je doma v nasprotju s sovrstniki, ki so se prebili do relativne slave, še naprej ostajal na obrobju alternative – tako zvočno kot po prepoznavnosti. Krivec za to je zagotovo glasbena brezkompromisnost, zaradi katere svojega zvoka ni približal trendom, obenem pa nenehno turanje ni dovolilo dejanske vpetosti v lokalno sceno, ki je vmes rasla in se preobrazila. Lagova debitantska plošča Meeting With The King je zato njegovo svetovno ustoličenje in prikaz lastne daljnosežnosti in širokoglednosti. Nastajala je v zadnjih dveh letih, po zaslugi koronske zaustavitve, ki je ustvarjalcu zagotovila dovoljšen čas za delo v studiu.

V preteklosti so si umetnikovi sovrstniki in sovrstnice že nadeli kraljevske titule gqoma ali razglašali poosebljanje žanra. Distruction Boyz leta 2017 z Qgom is The Future, Sho Madjozi leta 2018 z albumom Limpopo Champions League, ali Griffit Vigo leta 2020 z I Am Gqom, a pozicija DJ Laga je nadvse posebna, saj gre za enega izmed pionirjev žanra, ki spoštuje svojo preteklost, nadaljuje z lastno eklektičnostjo in prepleta gqom s sodobnejšimi lokalnimi scenami, kot sta amapiano in afrotech.

V enem izmed redkih akademskih tekstov, ki se ukvarjajo z gqomom, Kathryn Olsen o splošni glasbeni produkciji južnoafriških mest in tudi specifično gqomu zapiše: »Being concerned with an esoteric sound ideal is a luxury they (musicians) can ill afford,« tako pa ustvarjanje predstavi izključno s ciljem kapitalističnega uspeha in predpostavi manjko principa umetnosti zaradi umetnosti same. Gre za varljivo pravilno trditev, ki izniči konceptualizacijo deprivilegiranih ustvarjalcev kot umetnikov, obenem pa spregleda možnost, da gresta uspeh in podtalje z roko v roki, tudi ko prodreta v mainstream.

Ravno v takšen okvir pa je potrebno postaviti DJ Laga. Kljub diskurzu zahodnih glasbenih medijev o linearni žanrski razvojni časovnici ali še teatralnejšem diskurzu »žanrske smrti« južnoafriških medijev, kjer se družbene in povezane glasbene oblike tako močno razlikujejo med sabo, da usmrtijo prejšen format, glasbenik različne žanre oblikuje v zvok, ki ga je poimenoval gqom 2.0. Fraza »2.0« se v Južnoafriški republiki uporablja kot označevalec najboljšega, v našem primeru pa upodablja tudi razvoj.

Plošča je po besedah Laga že dobro sprejeta na mnogih plesiščih, prav tako ji ne uide kritiški in komercialni uspeh. Četudi zajema ritmike iz sorodnega bazena, so očitni specifični BPM-i in poudarki tribal housea, gqoma, amapiana in afrotecha, ki jih še močneje razgibajo mnogi producentski in vokalni gosti in gostje. Zahodnemu občestvu, torej takemu Radia Študent, bo brez dvoma poznan Sinjin Hawke, a večje zvezde so Lady Du in Babes Wodumo ter drugi avtorju domači ustvarjalci. Produkcijska surovost je delno očiščena, še vedno pa masivna in gosta z moduliranimi vokali ter zvočnimi sempli kot na komadu Raptor, ki uniči vsakršen odpor. Drugod, na skladbah Thongo Lami in Destiny, prvič spoznamo vročekrvnost strasti, ne jeze, ki pa si s slednjo deli enako moč.

Meeting With The King je pričakovano odličen album mnogih detajlov in nenehnega elementarnega spreminjanja. Prijetno presenetljiv pa je tudi nekonvencionalni zasuk oziroma vstop v občo popularno glasbo. Če je rana mladostniška leta DJ Lag preživel v striktno lokalnem okolju, ki je hranilo njegov kreativni izraz znotraj geografsko, a tudi miselno prilično zamejenega sveta, sedaj oživlja in poživlja svojo identiteto z raziskovanjem prej tujega.