Rapersko podzemlje vsakih nekaj let naplavi novo ime, ki mu sledijo mase kopiraj/prilepi raperjev, ki s svojimi poskusi generičnega kopiranja le dokazujejo tezo, da je inovativnih, samosvojih in originalnih raperjev v novem mileniju vse manj. Ledino inovativnih podtalnih, povečini DIY-jevskih raperjev je na prehodu milenija pričel orati zamaskirani MF Doom, sledili pa so mu še Roc Marciano, Ka ter do neke mere tudi Earl Sweatshirt, od leta 2016 in izida albuma Haitian Body Odor pa med protagoniste štejemo tudi newarškega enigmatičnega klepetača Mach-Hommyja.

O Mach-Hommyju sicer ne vemo kaj dosti. Prihaja iz Haitija in že od malega ga zanimajo jeziki, poleg (kreolske) francoščine in angleščine govori tudi vse romanske jezike, močno fasciniran pa je nad španščino. Intervjujev praktično ne daje, doslej je namreč kljub mnogo prošnjam privolil zgolj v tri, od tega sta bila kar dva z istim Billboardovim novinarjem. Njegova identiteta je torej neznana in celo svoje strani na Wikipedii nima. Težko je povedati celo, koliko butičnih albumov je izdal, saj jih povečini za tri- ali celo štirimestne cifre ameriških zelencev v omejenih nakladah prodaja le izbrancem, ki so zanje pripravljeni odšteti mesečno najemnino za stanovanje ali celo mesečno plačo. S tem, kot trdi v enem izmed intervjujev, postavlja ceno svoji umetnosti in med poslušalci izbira tiste, ki ga najbolj cenijo. Podtalni rap za petičneže in izbrance, bi lahko rekli in o tem razpravljali v nedogled, a dejstva, da so njegove plošče razgrabljene in razprodane, glasbe pa se ne da slišati niti na njegovem Bandcampu in ostalih mestih, ostajajo. Še več, celo v njegovih redkih in izbranih videospotih ga ne vidimo v obraz, pa tudi stric Google najde le redko fotografijo, na kateri Mach-Hommy ni čez obraz prekrit s haitijsko zastavo.

Mach-Hommy podpira tezo, da je važno, kaj preda in kaj govori, in ne, kdo je. To v čvrstih besednih rafalih dokazuje na svojih EP-jih in ploščah, kakršni sta tudi letošnji stvaritvi, ki sta se za razliko od starejših izdaj pojavili celo na streaming servisih in sta tako - za razliko od večine njegove diskografije - dosegljivi sleherniku. Najprej je konec marca postregel s svojo doslej najbolj dostopno ploščo Tuez-Les Tous, kar bi v slovenščino prevedli kot Ubij vse, na kateri se je podružil z legendarnim Cypress Hillovim članom, producentom Dj Muggsom, junija pa je postregel še z EP-jem Wap Konn Jòj oziroma Posledice za svoja dejanja.

Misteriozni raper v obeh projektih dokazuje, da gre za bistrega, z znanjem podkovanega mladeniča, ki s svojim občasno nedostopnim multilingvističnim besediščem poslušalca vodi skozi labirint izvrstno in samosvoje podanih besedil. Čeravno se tematsko giblje po svetovih klasičnega raperskega podzemlja, obteženega z glorificiranjem nasilja in kriminala, brezkompromisnega uličnega rapa, življenja šefov kriminalnega podzemlja in orisuje vsakdanje, zajebano življenje temnopoltega prebivalstva, to počne stilsko precej drugače in veliko bolj precizno kot mnogi njegovi kolegi. Vsakdanjim zgodbam dodaja veliko zgodovinskega ozadja ter komentarje haitijske politike in njene sociale ter mimogrede navrže tudi kako besedno bombo o ameriški politiki. Naracija je slogovno dodelana, detajli prispevajo k slikovitosti zgodb, shematsko in zlogovno so besedila natančna in spisana zelo študiozno. Skratka, Hommy ve, kako predati sporočilo, kako s svojim zakodiranim, unikatnim in obsežnim besediščem poslušalca potegniti v svoj svet.

Za razliko od generičnih podtalnih copy-pasterjev je Hommy emsi, ki še vedno ceni umetnost, kroji svoj lastni izraz in deluje po načelu, da se moraš od ostalih razlikovati in ne biti enak kot oni. Veliko bolj je drzen, fascinanten in - kjer in kadar želi - tudi izmuzljiv. V elito neodvisnih in nespimpanih besednih umetnikov, ki jo trenutno tvorijo predvsem Marciano, Ka, Quelle Chris in Sweatshirt, se vpisuje z dialektizmi, večjezičnim pristopom, skrivnostnostjo, močnim premislekom o toku življenja, zanimivimi besednimi igrami, obsesivnimi feni, ki so se za njegove projekte pripravljeni znebiti celo štirimestnih številk in jih ceniti, pa z enigmatično pojavo ter izvrstno splošno razgledanostjo z močnim vpogledom v človeško psihologijo.

DJ Muggs & Mach-Hommy: Tuez-Les Tous (Soul Assassins, 2019)

Vendarle pa oba projekta, dolgometražec Tuez-Les Tous in EP Wap Konn Joj! prinašata vsak svoje specifike. Že res, da gre za dva mračna projekta in da se v obeh prepletajo grožnje in jezične bravure Hommyja, a album z DJ Muggsom je po pristopu bolj celovit. Očitno je, da je med Hommyjem in Muggsom dobra kemija, čeravno slednji k mizi ne prinese ravno svojih najboljših podlag, prej pač solidno sledi stilu dela in lika Mach-Hommyja s čvrstimi, klavstrofobičnimi, levopoljnimi lo-fi beati, s katerimi pusti veliko prostora verbaliziranju. Muggs se napaja iz zvokov sinta in klavirja, za raznolikost podlag skrbi z vzorčenjem sitarja, električne kitare, nekaterimi močnimi basi, vse skupaj pa pušča v turobnem, zajebanem svetu Hommyjevih rim. Na albumu gostuje kar trojica atlantskih podtalnih znancev in neznancev. Med neznance vsekakor sodita Kungg-Fuu ter Big Cheeko, med znance pa njegov stalni sodelavec, klepetač in producent Tha God Fahim, ki ne manjka na praktično nobenem Hommyjevem projektu, odkar je ta v začetku svoje kariere zapustil bratsko-bratransko založbo Griselda. Preostala gosta na albumu sta še en Hommyjev houmi Your Old Droog ter Muggsov stalni sodelavec Meyhem Lauren. Muggs je sicer znotraj čvrste, enovite selekcije podlag, med katerimi se najde tudi kak španski oziroma latino moment ali kak povsem minimalističen pridelek, ustvaril glasbo za precej različna razpoloženja, s skupno točko nenehnega vznemirjenja, ki nas ne pomirja, marveč nas pušča v nemirnem duhu od začetka do konca albuma, v katerem kraljujejo kratke in jedrnate kompozicije srednjega tempa.

Mach-Hommy: Wap Konn Jòj! (samozaložba, 2019)

Na drugi strani je Wap Konn Joj! klasičen samozaložniški EP producenta in emsija iz New Jeresya Mach-Hommyja, za katerega bi bili privrženci torej gotovo pripravljeni odšteti tudi tri- ali štirimestno številko ameriških zelencev. Wap Konn Joj! gradi na produkciji starih Hommyjevih znancev, genialnega Alchemista ter Tha God Fahima, Earla Sweatshirta in Quelleja Chrisa, ki se vsi na kratkometražcu pojavijo tudi kot vokalni gostje. Projekt je znova poln ulične umazanije, enigmatičnih prebliskov, pretenj, težav in pikrih političnih komentarjev.

V kolikor se je pred leti zdelo, da rapersko poslušalstvo ni pripravljeno plačati zajetnega kupa cekinov za albume in projekte svojih najljubših raperjev, je Mach-Hommy postal čvrsto jedro pristopa plačaj za umetnost. Z njegovimi vprašanji tipa »kaj pomeni plačati par sto dolarjev za nekaj minut ali ur udobja in sreče« je presenetil vse in odkril formulo, ki v podtalju vse bolj deluje in to v času ekstremne dostopnosti glasbe z le klikom ali dvema. Fascinanten uspeh, ki ga Hommy žanje v raperskih vodah, dobiva vse bolj zanimive razsežnosti. V kolikor je bil Hommy sprva cenjen predvsem med svojimi kolegi kot so Earl, Marciano, Quelle Chris in drugi, je ta inovativni raper z vstopom v svet streaminga dobil prostor celo na listi 50. najboljših albumov tekočega leta na Billboardu, kar je za album, ki je nastal precej pod radarjem medijev, resnično presenečenje.

Priporočilo, da je po spletu vredno poiskati tudi njegove starejše, težko dosegljive projekte, je še kako na mestu, ravno tako kot dejstvo, da ravno ko zasije žarek upanja, tega Hommy hitro prežene z novo tegobo ali nadlogo, ki vas s hudim šamarjem nemudoma prizemlji na vaše sedišče. Zapomnite si priporočilo iz leta 2019, saj bo Mach-Hommy v prihodnjih letih verjetno eno največjih, če ne kar največje ime raperskega podtalja.