Samozaložba, 2015 (obe izdaji)

V današnji Tolpi bumov se sprašujemo, katero leto je, saj nocoj ne bo zvenelo kot 2015, temveč kot leto 1985. Najprej bomo poslušali Đornato in njihovo plato Disorder. Nato pa še postojnske Kripl s ploščo Ruševine preteklosti. Gre za domača izdelka, ki sta izšla v samozaložbi. 

Začenjamo z Đornato, ki je eden izmed najbolj dejavnih punk bendov z naših koncev. Disorder je njihova tretja izdaja, na katero smo čakali  skoraj dve leti. Vmes so sicer izdali ploščo, na kateri so združili  prvi dve izdaji 'Simple, Fast and Good ...' in 'So What'. Kljub temu da je bend nov, gre za stare face s scene, ki so v  polpreteklosti igrale v različnih bendih in tako tvorile domačo punk sceno. Đornata je eden izmed tistih bendov, ki ve, kaj hoče, in ve, kako se to doseže. Žanrsko so pristaši angleškega surovega hardcore punka, njihova zvočna slika pa tudi na plošči izraža spogledovanje s tistim obdobjem punka. Sicer se ne bi branili malo bolj umazane produkcije, kljub temu pa je zadeva posneta zelo dobro. V zvočnem spektru lahko razločno slišimo drveče bobne in prijetno zveneč bas, ki na trenutke celo prevzame vodilno vlogo in mu je tudi zato celo bolj zanimivo prisluhniti kot kitari, ki se drži enostavnih linij. A od kitare se v tem žanru tako ali tako ne zahteva dosti. Vokal je v večini globok in agresiven, sicer pa se tudi prilagaja vzdušju na plošči, saj je ponekod bolj melodičen, ponekod pa povsem grinderski. Nekaj skladb celo spominja na prve trenutke v zgodovini grinda, pri tem lahko izpostavimo skladbo All We Need, ki zveni tako, kot da bi bila vzeta s plošče Phonophobia legendarnih Extreme Noise Terror. 

Disorder je pravzaprav kompilacija različnega materiala, ki je bil posnet v tekočem letu, zato na trenutke deluje shizofreno, a vseeno celovito. Kot smo omenili, so Đornata eden bolj aktivnih bendov, saj redno igrajo izven Slovenije in dokaj redno izdajajo plošče. Poleg te kompilacije se šepeta, da bodo naslednje leto izdali še en split, ampak naj to ostane skrivnost. 

Nadaljujemo v mestu, ki se trenutno lahko pohvali z najbolj zanimivimi metal bendi na sceni. Eni izmed njih so tudi Kripl, iz Postojne pa naj omenimo še odlične Vigilance in mlade Morbid Creation. Tudi za Kripl je, tako kot za Đornato, to tretja izdaja. Kripl imajo za sabo prvenec Adelsberg Frost, sledil je De Profundis, nocoj pa tako poslušamo Ruševine preteklosti. Tudi Kripl so dokaj nov bend s samimi starimi znanci podzemne scene, tudi oni so pristaši starega zvoka, poleg tega pa si z Đornato delijo še to, da so trio. 

No, a od njih se vseeno razlikujejo predvsem po glasbi, ki je pri Kriplih bistveno bolj usmerjena v primitivni metal iz starih časov, ko so Hellhammer bili še unikaten bend. Hellhammer je ena prvih asociacij, ko poslušamo Kripl, čeprav so Postojnčani bistveno bolj rokenrolovsko usmerjeni. Zvočni zid tvorijo le kitara in bobni, kar je zelo dobro posneto. Predvsem kitara ima zanimiv zvok in barvo. Vseeno pa so rifi zelo enostavni in ponavljajoči. Kripl s ploščo ne presenetijo, temveč se držijo preverjene formule, ki so si jo zastavili že na samem začetku. Gre zlasti za tisti trenutek glasbene zgodovine, ko sta si bila punk in black metal zelo blizu. Prav tukaj Kripl najdejo najboljšo formo, saj dobro delujejo kot punk bend in tudi kot metal bend. Vse je odvisno od lastne percepcije glasbe. Tudi vokal je zelo enostaven, a surov in energičen. Plošča kot celota dobro deluje in jo je zabavno poslušati, kljub enostavnosti in konstantnosti izraza pa so Ruševine preteklosti soliden izdelek.

https://dzornata.bandcamp.com/album/disorder

https://kripl.bandcamp.com/album/ru-evine-preteklosti