Draghkar: At The Crossroads Of Infinity
Unspeakable Axe Records, 2020
Nocoj v Tolpi bumov z ameriškim bendom Draghkar in njihovim prvencem At The Crossroads Of Infinity, ki je izšel pri založbi Unspeakable Axe Records, raziskujemo paralelno vesolje metal podzemlja. O paralelnem vesolju bomo govorili zato, ker v glasbi benda Draghkar slišimo vplive žanrov iz 90., ki v primerjavi z denimo švedsko oz. finsko death metal sceno ali death metalom s Floride nikoli niso postali zares popularni. Plošča At The Crossroads Of Infinity je artefakt pozabljenih smernic metalskega podzemlja in tudi zato izredno zanimiva.
Draghkar je v osnovi v letu 2016 začeti projekt Brandona Corsaira. Do danes obravnavanega prvenca je Corsair v sodelovanju z različnimi posamezniki izdal zavidljivo količino demo posnetkov, EP-jev ter dva splita z Desekryptor in Ossuarium. Pretekle izdaje so v podobni glasbeni domeni kot prvenec At The Crossroads Of Infinity, vendar nič ni bilo dodelano tako dobro kot to, kar obravnavamo danes. Na plošči se znajdejo še nekatera vidna imena kalifornijske death metal scene - kitarist Kelly Kuciemba iz Drawn and Quartered, bobnar Phil Segitho iz zasedb Desekryptor, Ecferus in Iku-Turso, basist Cameron Fisher iz Iconoclasm, s svojim vokalom pa se oglasi Daniel Butler, bolj znan kot vokalist kultnih Acephalix in Vastum. Seveda ne smemo pozabiti niti na omembo Corsairovega članstva v Azath, Grave Spirit in skupaj s Segithom še v Serpent Rider. Sklenemo lahko, da gre za dobro podkovano ekipo, da lahko pričakujemo vrhunski izdelek in album At The Crossroads Of Infinity to definitivno je. Plošča predvsem zaradi drugačnih, netrendovskih vplivov deluje zelo sveže in originalno.
Če razčlenimo tezo, postavljeno v uvodu: bend deluje v nekakšnem paralelnem vesolju, kjer se je metal razvil drugače kot v dani realnosti. S tem mislimo predvsem na vplive mikroscen, ki niso globalno preplavile metalskega obličja. Primeri tovrstnega globalno vplivnega zvoka so stockholmski death metal s tipičnim motorka zvokom, norveški black metal ali death metal s Floride, pa počasen doomerski death metal s Finske in še bi lahko naštevali. Gre za nekakšne lokalne scene, ki so v določenih trenutkih dosegle priljubljenost na svetovni ravni, njihov zvok pa je bil tudi množično kopiran. Draghkar so se po drugi strani osredotočili na bolj obskurno nišo black oziroma death metala. Njihovo žanrsko usmeritev lahko postavimo na prelom med death metalom in black metalom, če pa smo še nekoliko bolj specifični, slišimo očiten vpliv starih italijanskih thrash black metalcev Mortuary Drape. Ta asociacija se pojavlja predvsem v povezavi z zvokom in linijami bas kitare. Očitni so tudi triumfalni riffi, ki nas spominjajo na tako imenovani mediteranski black metal v stilu zgodnjih Rotting Christ, Septic Flesh ali Horrified. Slišimo tudi vpliv finskih bendov, kot so zgodnji Amorphis in Sentenced. V tem primeru gre za počasne, pogubne death doom melodije. Daniel Butler obdrži svoj tipičen vokal, a ga prilagaja prej omenjenim vplivom in morda zato ni tako prepoznaven kot takrat, ko glas prispeva v zvok zasedb Acephalix ali Vastum.
At The Crossroads Of Infinity je še eden od izjemnih draguljev v beri letošnjih izdaj in predvsem izredno zanimiva študija manj popularnih, morda celo pozabljenih starih žanrov. Kot smo že omenili, je to tudi razlog za posebnost in unikatnost te plošče. Gre za vrhunsko interpretacijo nekaterih mikrokozmičnih gibanj v metalskem podzemlju iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Vklopimo časovni stroj, ki sliši na ime Draghkar, in se potopimo v obskurne vode black metala.
Dodaj komentar
Komentiraj