Flenser Records, 2018

Na splet Radia Študent tokrat spuščamo hladen zrak, poslušali bomo namreč ploščo Cold Air, ki jo je posnel Drowse. Plošča je izšla za založbo Flenser Records. Katalog te založbe je sicer v večini napolnjen s težko in distorzirano glasbo žanrov, kot so sludge, doom in black metal. Najdejo pa se v njem tudi izjeme, kot so Have A Nice Life in prav tokratni Drowse.

Drowse je projekt Kylea Batesa in album Cold Air je njegovo spopadanje z bolečino. V promocijskem tekstu nam je jasno nakazano, da je Kyle pred snemanjem tega materiala doživel resen živčni zlom, da so ga mučili depresija, tesnoba in panični napadi. Odvisnost od zdravil, uživanje alkohola in drog, vse to je zapečatilo zadnje obdobje njegovega življenja. Ta uvodna zgodba je pomembna za razumevanje plošče in materiala na njej v smislu nekakšnega zdravilnega postopka. Cold Air je avtoportret Kylea, v katerem se popolnoma sleče in nam da brez sramu vedeti, da ta material izvira iz težkih časov, ki jih je preživel. V pijanosti se je hotel obesiti, doživel je kap, sledile so vročinske halucinacije, očetov infarkt, smrt bližnjega prijatelja ...

V vsem slabem, ki smo ga opisali, pa je glasba s plošče Cold Air lepa. Kyle svojo bolečino uporabi tako, da nam z njo riše krasno, magično zvočno pokrajino. Ves material je bil posnet v njegovem stanovanju v Portlandu, žanrsko pa ploščo lahko enostavno umestimo v shoegaze. Skladbe nas spominjajo na bende, kot so Have a Nice Life, Pygmy Lush, Mt. Eerie in Planning for Burial. Vseeno pa Drowse izstopa z zelo kaotičnimi zvočnimi sloji. Na trenutke nas spreleti občutek, da so določene skladbe sestavljene iz preveč zvokov. Ob poslušanju občutimo tudi določeno zmedo zaradi tujosti nekaterih zvokov. Kot bi nam zvonil telefon v žepu ali kot da bi bil prisoten še drug vir glasbe, ki se meša z izrazom glasbenika, ki ga poslušamo.

Na plošči Cold Air Kyle sodeluje z Mayo Stoner, ki prispeva sramežljive vokalne linije. V vseh primerih, ko je prisoten vokal, je ta zelo zamaskiran v celotni zvočni sliki. Tiho petje, ki skoraj spominja na šepetanje, najmočneje asociira na vokalne linije benda Pygmy Lush. Ritem v skladbah je ves čas repetitiven in prispeva k celotnemu kontekstu te plošče, poskuša nas odpeljati v nekakšen trans, v določeno odtujeno stanje, kakršnega je Kyle doživljal, ko je bil pod vplivom zdravil. Takšen komad je Klonopin, poimenovan po zdravilu proti paničnim napadom. Vzdušje na plati je v večini prijetno, toplo in zasanjano. Morda to odraža stanje duha umetnika ob ustvarjanju te plošče. Ali pa gre to razumeti kot tisti občutek lagodja in miru, ki ga povzročijo kemične substance. Ampak kemija je lažna odrešitev, je le potuha pravim pošastim v nas. Zato pa so besedila toliko bolj otožna in črnogleda pri opevanju mračnega stanja duha.

Kot smo že navedli, je rdeča nit plošče zasanjan shoegaze, ki na svoji poti večkrat zaide tudi v vode droneovske glasbe. Zadnja skladba Shower je najdaljša in tudi najtežja, saj se Kyle tu spusti v nekakšen post hardcore z agresivno distorzijo. Vseeno pa smo tudi v tem primeru zmedeni z večplastnimi zvoki in linijami, šumi ter feedbacki. Cold Air je plošča, ki jo lahko konzumiramo v celoti in nas popelje globoko v duševno stanje umetnika. Gre za izvrsten izdelek, ki črpa navdih iz tegobe in žalosti, v tem pa predstavlja pravi biser.