ELMASSAOUDI / TURNBULL / FITYAN / GIW / KURTH: Tamas

ELMASSAOUDI / TURNBULL / FITYAN / GIW / KURTH: Tamas

Recenzija izdelka
5. 7. 2015 - 19.00

Ti, 2015

 

Besedno uverturo danes predstavljene plošče Tamas je vredno začeti s predstavitvijo razmeroma mladega in našim ušesom tujega kvinteta. Projekt namreč sestavljajo glasbeniki, katerih delovanje oziroma glasbeno ustvarjanje se vpenja v oddaljene zvočnosti, ki pri nas le poredkoma fizično zazvenijo. Razen glasbe trobentača Pabla Giwa, ki se je s solističnim nastopom predstavil na lanski Sajeti in katere glasbo projekta Dus-Ti je mogoče občasno slišati na frekvencah Radia Študent, avtor pričujoče recenzije ni uspel pridobiti informacije o morebitnih gostovanjih ali takšnih in drugačnih sledeh ostale četverice na domačem slušnem polju.

Krajšo predstavitev kolektiva Tamas začenjamo z njegovimi pobudniki, nemškim tolkalcem Jossom Turnbullom in prej omenjenim trobentačem Pablom Giwom. Turnbull je v okviru klasičnega glasbenega študija razvil posebno ljubezen do glasbe Bližnjega vzhoda in velja danes v Nemčiji za enega najbolj iskanih glasbenikov in pedagogov omenjenih ritmičnih svetov. V Kölnu živeči trobentač Giw pa se večinoma glasbeno udejstvuje v polju svobodne improvizirane glasbe, vendar je glede na svoje iranske korenine od nekdaj svojo jazzovsko akademsko izobraževanje dopolnjeval z obiskovanjem raznih orientalskih glasbenih delavnic. Neformalna izobraževanja dvojice v obliki potovanj v sama osrčja arabske glasbe so botrovala, da sta se glasbenika po naključju srečala na eni izmed delavnic v Bejrutu. V sklopu drugih skupnih glasbenih ekskurzij sta kasneje v Damasku spoznala Mohamada Fityana. Skupaj s sirskim virtuozom starodavne perzijske flavte ney se je trojici porodila ideja o oblikovanju pisanega projekta Tamas. Giw je Fityana kasneje za kratek čas povabil v Köln, medtem ko je Turnbull v rodnem Mannheimu spoznal maroškega pevca Abdelghanija Elmassaoudija med takratnim njegovim študijskim azilom v Nemčiji. Dokončno oblikovanje kvinteta je botrovalo srečanje Giwa z nemškim jazzovskim kitaristom Matthiasom Kurthom. Poleg predanosti sodobnemu jazzu se je Kurth vseskozi preizkušal tudi na arabski lutnji oud. V omenjeni pisani postavi se je kvintet med letoma 2009 in 2010 odločil za daljše potovanje v Libanon in Sirijo, v sklopu katerega je nastal material danes predstavljene plošče.

Začetni okviri projekta so bili precej prosti in nedorečeni. Čeprav so začetno vodilo našli v arabski besedi „tamas“, ki kot rečeno nosi ime projekta, in katere slovenski prevod bi se glasil dotik oziroma stik, se je peterica glasbenikov hotela čim bolj vživeti in sprostiti v utrip dežel Bližnjega vzhoda, v katerih so iskali inspiracijo kasnejšemu muziciranju. Sama spontanost nastanka kolektiva bi se nadaljevala tudi v sami zvokovni organiziranosti. Na krilih skupne ljubezni do proste improvizacije je material nastajal postopoma preko različnih sessionov, ki so nastajali tako v studiih kot tudi na hrupnih ulicah Damaska. Dobršen del plošče sestavljajo tudi terenski posnetki Giwa in Turnbulla, ki v nekaterih skladbah služijo tudi kot podlaga kasnejšemu skupinskemu muziciranju.

Celotno ploščo Tamas odlikuje izredna subtilna drža vseh vpletenih glasbenikov, ki jim je uspelo zliti različne glasbene korenine. Vsak vpleten glasbenik je skozi lastno izražanje uspel soustvariti mirno in spokojno glasbeno sliko. V tem kontekstu je peterici izrazno uspelo zvočno preslikati pomen besede „tamas“ kot zvočni dotik različnih osebnosti in nenazadnje stik vzhodne in zahodne glasbene tradicije. Sredi potovanja je kvintet zopet po naključju v sanskrtu spoznal še drugi pomen besede „tamas“, katere prevod bi bil temačnost in iluzija. In tu je ključ za razumevanje celotne plošče Tamas. Čeprav gre v povečini za melodično grajene improvizacije, se te razpenjajo od bolj prostih ljudskih skladb, kot je denimo Root, kjer v ospredje stopa arabski del kvinteta in kjer občudujemo Elmassaoudijevo virtuozno petje, do bolj zahodno frenetičnih skladb Concept, v kateri se uvodni urbani hrup prelevi v Kurthovo kitarsko distorzijo. Emblematičnost samega pomena besede „tamas“ torej neprestano spremlja poslušanje plošče. To prehajanje iz ene tradicije v drugo, ali skoraj večplastno prepletanje zahodnega jazza, deklamiranje arabske poezije, orientalske ritmike in sikanje Fityana skozi ney in kawala flavto, nam pričara pestre in nepredvidljive zvočne zgodbe.

Poleg tega, da plošča Tamas prinaša nevsakdanjo začinjeno zvočnost svobodne improvizacije, ki na trenutke zaradi izrednih glasbenih veščin peterice zvenijo skoraj kot kompozicije, plošča prinaša še drugi simbolni spomin na oddaljeno pokrajino. Glede na državljansko vojno, ki je izbruhnila leta 2011 v Siriji in še danes seje smrt po tamkajšnjih ulicah, je plošča Tamas tudi izredni dokument glasbenega utripa tamkajšnjega sveta, ki ne bo nikdar več zvenel kot nekoč.

 

 

http://www.ti-records.com/releases

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.