Breathe Plastic Records, 2024

Tolpo bumov tokrat zaznamuje vrnitev francoske zasedbe Endless Floods. V tej oddaji smo se z bendom prvič srečali ob izidu njegove tretje studijske plošče Circle The Gold leta 2019. Sedaj imamo v rokah četrto ploščo, ki je julija letos zaenkrat izšla v digitalni obliki in v obliki kasete pri založbi Breathe Plastic Records. 

Endless Floods so novo kaseto ponudili po ceni zgolj štirih evrov, v prvih dneh po izidu pa nas je dosegla s poštnino dveh evrov. To ceno so naknadno popravili, tako da boste sedaj za prejem nove kasete odšteli nekaj več evrov, vendarle pa ne pomnimo, kdaj smo lahko kupili kaseto za tako malo denarja. Rites Futurs je dobro posneta kaseta nadpovprečne DIY kakovosti, toda ta plošča si zasluži tudi klasičen vinilni format. Endless Floods pravzaprav vse svoje izdelke ponujajo po zelo socialni oziroma prijazni ceni. Starejše plošče se na njihovem profilu na Bandcampu še zmeraj prodajajo zgolj za dvanajst evrov, torej po ceni, ki je bila za plošče aktualna pred desetimi leti. Bendu se lahko le globoko priklonimo, da ponuja muziko po tako dobri ceni, hkrati pa vas spodbujamo, da izdelke nabavite neposredno od zasedbe.

Nov material, na katerega smo čakali pet let, nas je ujel nepripravljene, ker nismo pričakovali takšne žanrske spremembe. Upali smo na izid podobnega materiala, kot smo ga slišali na predhodni plošči Circle The Gold, namreč na izid minimalnega dooma, ki pozornost namenja tišjim delom, predvsem pa ekstremno počasnemu igranju. Na novi plošči slišimo bend v razširjeni zasedbi, ki deluje popolnoma drugače kot doslej. Preseneti vokalna izvedba, ki je bistveno bolj prisotna, slišimo ženski glas in večplastno petje. Prav to je element presenečenja in tudi navdušenja, glasbeniki namreč uvedejo nežno petje z uporabo razvlečenih samoglasnikov, s čimer ustvarijo vzdušje zmagoslavja. 

To kakopak ni edina lastnost, po kateri se nova glasba razlikuje od starejših izdaj. Nepričakovano se soočimo s transformacijo benda, ki je slovel po surovih monotonih rifažah, v bolj postrockovsko formo s konkretnimi elementi sludgea. Glasba zveni bolj moderno in manj surovo, pri čemer so ključne kitare, ki so bistveno bolj dinamične in melodične. Ne oddajajo več masivnega surovega zvoka, ki smo ga bili vajeni s starejših plošč. Slišimo tudi različne sintetične zvoke, ki zasanjano vzdušje še bolj poudarijo. Po drugi strani pa je tempo še zmeraj zelo počasen, kljub temu da je godba bolj dinamična. 

Na novi plošči torej slišimo zelo malo značilnosti s starejših izdaj, kar lahko v navdušencih nad izstopajočo in izvirno predhodnicoCircle The Gold vzbudi tudi razočaranje. Videti je, da se zasedba želi razvijati in iskati nove mejnike, zato novo zvočno usmeritev razumemo in pritrjujemo izvirnosti novega materiala. Seveda slišimo tudi klišejske postrockovske prijeme, kot je denimo kontrast med tihimi in glasnimi pasažami. V glasbi prepoznamo žlahtno dediščino francoskega postmetala ali pa celo starejše šole screama oziroma imeniten občutek glasbenikov za ustvarjanje melanholičnih melodij, vrlino, ki je pri tovrstnih francoskih zasedbah vedno izstopala. 

Album Rites Futurs moramo razumeti kot novo poglavje zasedbe Endless Floods. Sprejeti moramo bendov nov pristop k ustvarjanju muzike, in ko to naredimo, ugotovimo, da je glasba pravzaprav edinstvena. Vsaka od petih skladb izstopa po sebi lastnih značilnostih, zasedba pa album navkljub temu celovito zaokroži.