Forgotten Future US, 2018

Teksaški posebnež Gerard Hanson je s svojo prezenco danes v svetu elektronske glasbe unikum. Že samo banalnost, kot je denimo geografsko pozicioniranje, kaže na samosvojo izolacijo. Konservativni jug ZDA je gotovo vse prej kot inspirativen za glasbenika, ki ga navdihuje detroitska mašinska glasbena zapuščina, hkrati pa precej oddaljen od vseh epicentrov založniškega sveta elektronike. Dodajmo, da se hladnokrvno otepa vseh novodobnih marketinških prijemov glasbenega sveta in da je njegova prezenca na družbenih omrežjih in ostalih portalih praktično neobstoječa. Dejstvo, da kljub velikemu povpraševanju in zanimanju ne zaznamo niti najmanjšega namiga ali suhoparno razvlečenega PR teksta o njegovih prihajajočih izdajah, je Hansonu močno v prid. Njegova enigmatičnost – pa ne tista klišejska, pri kateri se producent elektronske glasbe skrije za izredno ponesrečeno masko – med njegovimi glasbenimi poznavalci žanje veliko mero spoštovanja. Za intervjuje nedostopni Gerard je primer, v katerem odgovore na novinarska vprašanja in vprašanja poslušalca preprosto predstavlja ustvarjalčeva glasba – vsaj tiste resnično bistvene.

Že pred dvema letoma je denimo po polnem desetletju od prvega albuma povsem nonšalantno iz rokava stresel drugi album 2845 - takrat sicer pod svojim z Basic Channel inspiriranim dub techno prominentnim projektom Convextion. Tajming in strateško načrtovane izdaje, ki naj bi z ravno pravo časovno umestitvijo imele največji možen učinek, so zanj pač postranskega pomena. Temu primerno smo bili v izdihljajih prejšnjega leta, ko je večina glasbenih portalov že objavila svoje lestvice najboljših izdaj v letu 2018, deležni prijetnega presenečenja z njegove strani. Tokrat je pod svojim drugim psevdonimom E.R.P. (Event Related Potential) izdal svoj prvi dolgometražec Afterimage, ki ga obravnavamo danes. Za vse ljubitelje starih elektro klasik, med katerimi se znajdejo tudi dela E.R.P.-ja samega, produkcije z omenjenim aliasom verjetno niti ni treba posebej predstavljati. Če rečemo, da gre za puristično elektro afero, ki je pripeljala do smešno visokih cen nekaterih plošč na trgu rabljenih vinilov, že orišemo kvaliteto E.R.P.-ja, še posebej, ker vse izrečeno do tega trenutka priča o popolnoma samostojni in suvereni naraciji glasbe, osvobojene plačanih hajpov velikih portalov ali vsiljevanja s strani glasbenih agencij.

Po več kot dvajsetih letih zvočenja emocionalno nabitega projekta E.R.P. in peščici publiki ljubih singlov se Gerardov elektro kozmos širi. V osnovi gre pri albumu Afterimage za precej preprosto idejo, s katero E.R.P. s ključnimi elementi elektra snuje eterično sci-fi auro. V nasprotju z deli elektro velikanov, kot sta denimo Drexciya ali Dopplereffekt, v katerih se glasbeno izgubljamo v mitološki distopiji, novi E.R.P.-jev album nudi prijetno in varno zvočno zatočišče. Hanson z novim delom resnično dokazuje svoj prefinjen in edinstven občutek za futuristično melanholična zvočenja. Govorimo lahko o preprosti pestrosti – pomirjujoče razgibana ritmična podlaga narekuje prijeten tempo, godalna sinteza se zliva v napeto razsvetljeno ambientalo, bas linija pa barva različne odtenke atmosfere, od malenkostno mračnjaške do svetle. Vsakega od osmih komadov krasijo sintovske progresije kot praktično edini element, ki se skozi razvlečeno strukturo posameznih kosov razvija v melodične progresije in najbolj karakterizira zvočno sliko komada. E.R.P. z minimalistično estetiko mojstrsko izkorišča stereo prostor, kjer prav vsak od elementov igra ključno vlogo za želen učinek – ničesar zares ne postavlja v ospredje ali v ozadje, vse skupaj deluje kot toga harmonija.

Z novim dolgometražcem Afterimage je Gerard Hanson izpopolnil prepoznavni kontrast projekta E.R.P. Delo je nadvse primerno za prijetno poslušanje doma, hkrati pa prijazno klubskim plesiščem. Produkcijsko deluje špartansko in obenem izredno razkošno. V ospredje postavlja zvočno narativo brez premetenih konceptualnih izhodišč. Ujetost v izvrstno skonstruiranem glasbenem momentu traja od začetka do konca dolgometražca, brez priložnosti in razloga, da bi ji ubežali. Čudovita zvočenja in dodelana produkcija bodo ugajala tako elektro obsesivnežem kot naključnim poslušalcem in morda se največja moč albuma skriva prav v slednjem. E.R.P. z albumom Afterimage v popolni zvestobi do samega sebe in do zapuščine Detroita inkognito ponuja bogate aranžmaje in melodične eskapade, ki jih gotovo lahko ceni vsak od nas.