Etno Histeria World Orchestra: Etno HistEria World Orchestra 2021

samozaložba, 2022

Zgolj osamelci med ljubitelji etna, folk-fusiona, pa tudi mnogih drugih bolj samosvojih muzik niso vsaj enkrat slišali za, če že ne obiskali festivala Plavajoči grad oziroma Floating Castle v Kozarišču ali še pred tem Etno Histerie v Gračišču nad Koprom. Ali pa so se udeležili ali posodili svoje prostore za Kavč in Vrtni kavč festival po mnogih mestih po Sloveniji. Skupnost, ki stoji za omenjenimi dogodki, si že okoli dvajset let prizadeva tako v domove kot v večje lokalne skupnosti vnašati godbe s celega sveta in s tem privabljati tudi številne mednarodne glasbenike, ki se pogosto že leta vračajo ustvarjati in koncertirati v naših logih. Prav omenjene prireditve oziroma predvsem festivalski dogodek Plavajoči grad pa je zaslužen za pričujoči albumski posnetek, ki ga je zabeležil kolektiv, imenovan Etno Histeria World Orchestra.

Glasba / Javljanja

Floating castle festival 2021 prvič

Grad Snežnik

Špela Cvetko

 / 23. 7. 2021

Čeprav je sama zbirka skladb krasno presečišče dela lanske edicije »svetovnega orkestra«, ni perfekcionističen, zelo natančen, brezhiben. Prav tako skladbe niso studijsko posnete, temveč so odigrane v živo. Njena sijajnost se skriva v njenem nastanku oziroma z drugimi besedami: »Važen je proces in ne cilj, produkt,« kot je bilo piski ob vnaprejšnji radovednosti in poizvedovanju razloženo. Prav zato tudi samih komadov ne moremo opisovati in soditi brez konteksta njihovega tvorjenja. Deset dni pred velikim festivalskim praznikom se namreč muzičisti iz mnogih držav zberejo na kupu. V primeru ustvarjanja glasbe na obravnavanem albumu se je srečanje zgodilo na Mačjem hribu na Primorskem, kjer je orkester bival, se spoznaval in skupaj ustvarjal.

Namen je, da posamezni glasbeniki delijo – ljudske – skladbe svojega kulturnega okolja in v nekaterih primerih tudi avtorske, ki se jih nato orkester nauči v približno petih dneh. Kolikor se je deset ali več komadov sploh možno naučiti v tako kratkem času, po posluhu, brez not in predhodnega poslušanja. Prav zato je pri igranju prisotne veliko improvizacije, vsako delo pa je posledično neka čisto samosvoja interpretacija in predelava. Bolj kot da bi bila ljudskost in ljudska glasba vodilo, se zdi ljudski oziroma kolektiven sam proces, kot je v sržu samih nastankov ljudskih skladb. Preostalih pet dni se orkester odpravi na »turnejo« po Sloveniji, sklepni koncert ali dva pa izvedejo na festivalu, od koder je, z izjemo ene pesmi, tudi pričujoči album.

Ker se v orkestru prepleta toliko različnih izvajalcev različnih kulturnih področij, je seveda jasno, da skladbe odražajo raznolike priredbe folkovskih skladb in plesov, kar lahko pomeni velik izziv v smislu prepevanja v različnih jezikih, poznavanja dinamike in ritmike. Pa vendar se zdi, da orkester oziroma posamezniki znotraj njega zelo lahkotno prevzemajo stilske značilnosti, si predajajo kratke solaže ali polno zazvenijo skupaj. Ampak še pomembneje – skladbam dodajajo nek drug, dodaten zvok, zaradi številčnosti pa logično tudi orkestrski in zborovski zven. V tej luči je težko reči, kateri komadi izstopajo, a denimo, da so izvajalsko močnejši ali pa imajo večji patos istrijanski Mamma! Piero me toca, turški Elindedir Baglama in srbski Da sam izvor voda ladna. Po svoje pa izstopajo tudi avtorske skladbe, to so balada Drabn ptič, ki ga je kolektiv posnel z Bakalino veliko in je edina posneta izven festivala v Čadrgu, inštrumentalna žurka Dě3trance češkega izvajalca Tygroo ter mednarodni etno raperski komad Plovoucí Zámek zasedbe P/\ST.

Poleg tega, da skladbe zvenijo zelo solidno glede na kratek proces ustvarjanja, ki ga ima orkester na voljo, pa je pomembno poudariti še eno značajskost albuma. To je neka srčnost, ki veje iz vsake pesmi. Zaznati je, da glasbeniki skupaj dihajo, ne igrajo mehansko, temveč z velikim občutkom veselja, spontanosti in spoštovanja drug do drugega, ki ga vzpostavijo ravno skozi intenzivno bivanje in ustvarjanje na vajah. Zato ne preseneča, da se številni mednarodni glasbeniki vsako leto znova vračajo na festival in da se je v sklopu le-tega kreiralo že mnogo mednarodnih zasedb. Zgoraj omenjeni občutki ter pridih skupnosti pa so lahko ali pa bi vsaj morali biti zelo nalezljivi. Potrebno je dovoliti, da tovrstne godbe in kolektivna glasbena histerija pridejo v vse domove.