Gler Records, 2023

V Tolpi bumov obravnavamo ploščo, ki je z nagrado islandskega sklada za domačo glasbo, nagrado Kraumur, postala islandski album preteklega leta. Na Švedskem živeča producentka Eva808 je na svojem drugem albumu Öðruvísi nadalje razvila zvok, ki ga je pilila zadnje desetletje, ko je s produkcijo brusila mnoge dubstep in grime komade, ki ste jih lahko nemalo slišali tudi na naših valovih. 

Opus dveh avtorskih albumov Eve808 se postavlja nasproti omenjenim preteklim podvigom produciranja skladb. Njen opus namreč sestavljajo introspektivnejši štikeljci, ki se med seboj globlje dopolnjujejo na dveh studijskih izdelkih, torej v dveh skupinah, v vsaki po okrog dvajset komadov. Že njena prva dolgometražna izdaja je bila težko pričakovana plošča s konca leta 2020 po imenu Sultry Venom, s katero je dobro gojeni zvok zapakirala v zavidljivih devetnajst komadov in dobro uro dolgo glasbeno izkušnjo. Album sicer k producentkinemu opusu ni prinesel vidnejših presežkov, vendarle pa je glasbenica takrat nakazala smer križanja grime in dubstep korenin z bolj eklektičnim zvokom zgodnjega trapa v stilu TNGHT in s senzibilnejšimi zazankanji, kot to denimo počneta Boards of Canada. To križanje je razvijala in širila v singlih in na EP-jih ter na debitantskem albumu, danes pa lahko glasbeni razvoj Eve808 slišimo v polnem razmahu na drugi plošči Öðruvísi. 

Nezanemarljiv vpliv novega zvoka eksperimentalne elektronske glasbe, kot jo lahko slišimo osrediščeno okrog berlinske založbe PAN, globoko zaznamuje album Öðruvísi. Prisotni so za to založbo značilni prijemi – povišani glasovi petja, intenzivne nemelodične subbasovske linije in izrazito ekspresivna zvočna patina. Album Öðruvísi torej spominja na glasbo, ki bi pred nekaj leti zlahka izšla pri založbi, kot je PAN. Glasbenica je fokus ustvarjanja beatov s prejšnje plošče na novem albumu premaknila na novo snov. Veliko beatov, ki so zapolnili večino prejšnjega albuma, je zamenjala z raziskovanjem tekstur in atmosfer. Marsikateri komad je ustvarjen brez kakršnihkoli perkusivnih elementov. Ekspresivna moč glasbe se tako večinoma premakne od perkusije in groova k sami ekspresivnosti in oblikovanju atmosfer in kompleksnih, tuje zvenečih zvočnih struktur. V tandem s tem pa vstopijo še z efekti predrugačena glasbila, kot so godala in električna kitara, podobno precej poznan zvok z elektroakustičnih izdaj iz zadnjih nekaj let.

Album je v odnosu do svojega predhodnika tematsko bolj osredotočen in enovitejši. Ob plati Sultry Venom imamo nemalokrat občutek izgubljene rdeče niti, nepovezanosti in izgubljenosti med glasbenimi idejami, ki samo skušajo teči iz komada v komad. Na plošči Öðruvísi je izgubljenosti občutno manj, glasba teče, redosled pa na dobro uro dolgem izdelku vseskozi vzdržuje energijo. Introspektivna poglobitev sovpada z novejšo zvočno podobo, Eva808 pa to izkoristi za obravnavo osebnih tematik, denimo misli oziroma občutij o spolu in spolni pripadnosti, razdelitvi v komadu Gender, o duhovnosti v komadu Birth in eksistencialnih vprašanjih v skladbi Why Me?!, če jih izpostavimo zgolj nekaj. S to napolnitvijo je ustvarjalka opus razvila stran od potenciala nujno fizične plesnosti komadov k večji sporočilni izpolnjenosti svojih izdelkov. Za nameček je na ploščo umestila tudi komad Hlaupbangsi, skladbo, posvečeno v sorodnih žanrih eni najvidnejših glasbenic, leta 2021 prezgodaj preminuli Sophie, ki je plesno glasbo podobno napolnila z lastnimi koncepti. 

Öðruvísi ni izdelek, ki bi nas prepričal zaradi svoje celovitosti ali zato, ker bi odstiral neslišane novosti v širnem svetu elektronike. Najboljši islandski album preteklega leta to prav tako ni postal zaradi inovativnosti. Je izvrsten izdelek, ker je Eva808 z njim razširila lastni izraz, vanj vlila nove zmožnosti prenosa tako čustev kot idej in konceptov, hkrati pa je ohranila samosvoj ustvarjalni razvoj.