ŠOP Records in Downtown Recordings, 2022

Biga Vileda tako: »Sm en ligen madrfakr, vsaka stranka v parlamentu moja stranka … Nč mi ne morš …« MC MC pa: »Sluzav sm že skor premal, guzim se kot kak kralj, delam se, da sem kameleon, kurca nam rinu u beton. Nimam morale, mam gnar, js sm cesarski lign, ne pingvin, ti barbar. Ko me vidiš, mene ni, in ko js kradem, to počnete vi.«

Sej se mi je zdelo, da majo spet mulci kurce vmes, sem pomislil, in začuvši ta zvok iz štale našpičil ušesa do nebes. Res? Dva tedna kasneje me pokliče naša urednica, da če bi kaj zapisal o mulcih, ki sta že malo odrasla, pa se upravičeno izmotavam, da imam tako gužvo, da bi mi kak cunami na pisalni mizi prišel zelo prav. Kar je res. In pa, da hvala za zaupanje in čast, ki sicer ni boljša kot mast, a da ziher obstaja kak bolj kom(ple)tenten mandeljc za ta žanr noir. In se že malo mehčam, ker sem sam vedno ljubil vse dobro v vseh žanrih, nobenega zapostavljal, se vpletal v sve i svašta in ta vse ovohaval kot fajhtni cucek, rinil nos tudi tja, kjer mi ni mesto, da mi je potemtakem vedno zmanjkalo časa, da bi se v posamezen žanr zaril vse tja do jeter. Itak pa nihče ne pozna vsega v nulo. Nemogoče. In še, da mi zmanjkuje tudi časa, da se naspim, kalkuliram. Ampak … Aufbiks! Rokavica je vržena, naj zadovoljena bo pravica, pa čeprav včasih je prasica.

Pr’jatl’i, obrodile so Fattrove trte vince nam sladko. Obrodijo na dve leti. Vinske viže zorijo do martinovega, po njem pa juriš, boj z mušicami, pretakanje, da stvar ne cikne, kvašenje grla in piljenje vse tam nekje do pred božičem, ko Biga Vileda in MC MC – ta vas bo, če ga ne boste poklicali kot mačka, v afektu spraskal – nagruntata, da bi svojo žlahtno kapljico ponudila tudi občestvu. Je pa najbolje, če se vino pije kar iz štirne, iz ajmra, z andohtjo. A brez pretiravanja, da se ne pripeti, da v štali prevrneš drugi, do vrha namolzen ajmr mlečnih melodij brez glukoze.

Odlična odločitev je bila po prvem Demu postreči z novim albumom Lastna trgatev. Po nepozabnem Šlafroku, v katerem je pred nami poplesaval coen coen Lebowski, po legendarnem gangsta Škocjan Kabulu in ostalih specialitetah posavsko-podgurskega alkimističnega tandema brez padala. Baltazarjeva kapljica iz epruvete je v stanovanju padla na tla kot klapa in nasmejal se jima je njun drugi celovečerec. Cineasta pa ne bi bila prava skitolovca, če bi na album spet ne vštulila vrste filmskih izsekov, skečev, parodij in satir sátansko dobrih manir. Svetla angela alkimistične posode sta odprla flašo … hik … štalo … hik … pandorino skrinjo … super hik! …  album brez sličic … s poklonom temnim angelom usode iz Demolition Group, ki so svojčas v filmu igrali požrtne veljake v provincialni sredini, primerljivi s Škocjanom, kjer sta Fatter fotra, matke pa matke in kot take same krive za erekcijo podeželskega patriarhata. Mat kurba, fotr pijanc! Škocjan postane po njuni zaslugi vsaki dve leti center sveta in v njem katastrofam ni konca ne kraja. Po poplavah ga je spet doletela ujma, tokrat rdeči petelin, ki je požgal še tisto malo upanja na melanholično apatičnem podeželju, kjer se poleg vsakdanjega žlampanja in žlampanja na veselicah ne zgodi nič, razen dirk na motokultivatorjih, tekmovanj v sekanju pirhov in Fattra. Za vse to pa rabiš jajca. Ni dvakrat za reči, da ni rdečega petelina naščuval kdo iz Škocjanu konkurenčnega Šentjerneja, nekdo, ki je v ta namen v lahkem dub kasu brez zavor na zaupanja vrednem Kljusetu apokalipse jezen prejezdil podgursko pokrajino.

Biga Vileda dela minuse, MC MC pa pluse. Ko jih v lajfu sešteješ, si na koncu na istem. Na razpolago imaš štiriindvajset ur na dan in kakorkoli jih izkoristiš, kakorkoli obrneš, je konec koncev tega dneva konec. Andrić je že vedel: Kar si dobil na mostu, si izgubil na ćupriji. In če ne rabiš nič, ne rabiš nič delati. In če nič ne delaš, puščaš najmanj ogljičnega odtisa. In če ničesar nimaš, se ti ne more zgoditi, da ostaneš Brez vsega, ki je še eden od efektov polnih skečev. Mater so dobri tudi efekti v Prasici 2, ki sicer nima nobenega pointa, je pa fina zadeta drkancija. Lastna trgatev nam nasploh ponuja v degustacijo vina raznih sort, nekatera dobra, druga manj, a še vedno dovolj dobra, da zadenejo, kar je v aktualnih alkoholiščinah v bistvu najbolj važno.

U je komad za mlade pankse, v katerem je začutiti Jurčičevega Krjavlja, ki na pol preseka hudiča, saj mu ta preseda, ko kruli in ko z drat piršno drgne in škrablja po basu, ki so ga sicer z radničkim rukama stesali kranjski TNT-jevci, junaka naše zgodbe pa sta si ga sposodila. Za zmeraj. Podoben postopek se ponovi na koncu plate, ko od goriških grindcorovcev Extreme Smoke 57 ukradeta podlago in s tem prikrajšanim starim panksom omogočita, da pridejo na svoj račun, saj se lahko ob naslanjanju na šank naslajajo s Kišami jesenjimi in Jesenjo šolico. Ob tem se ni odveč vprašati, ali nas nemara na sledečem albumu, ki bo kot prvorojenca verjetno izšel 22. decjembra čez dve leti, ne čaka še Jesenja stolica, pa pri tem nimam v mislih ne tiste svete vatikanske ne nedolžnega stolčka. Jo, kuk je lepu vidit pankse na afterpartijih!

Legokocke nehote v spomin prikličejo TBF-ovo Tonkico, katere koščke možganov so čistili – z viledo? – s sten in z danskih lego kock. Biti ali beati, to je tu vprašanje. To je filozofija njunega bita, ki pa ni tragičen kot Hamletov. Možno je namreč oboje. Tako biti kot delati beate in biti kasneje mogoče celo beatificiran na osnovi minulega dela s strani Ministrstva za kulturo. A pozabimo na utvaro mogočega in se zapeljimo v Dobruško, ki leži južno od Škocjana in je tako temačna, da lahko samo tipaš, občutka tujca, da na vsakem koraku prežijo nate nezaupljivi pari oči, pa se ne znebiš. Na iste viže sliši Ligen, ki je bil že ovenčan z avreolo RŠ hita, krasita pa ga nalezljiv bas in najbolj spolirano politično korektno ali nekorektno – v demokraciji smo menda, izberite sami – angažirano besedilo na plati, ki govori o mehkužnosti, sprenevedanju in konformizmu osebkov, katerih skupni imenovalec je napačno zavezana kravata. Dobruška in Ligen sta klimaks plate, sledi pa jima A, ki je:

- Artikuliran Akronim, Alfa Abeceda dAlejnščine zA Analfabete … Ali

- Anaforična Asociativna Akumulacija Aluzij … Ali

- Abstrakten Aktivističen Apel Apologetov Anarhizma … Ali

- Absorbiran Ajnfah Ajmoht Apetitne Adekvatne Arome … Ali …

- Absolutna Ablast Alkohola – Anamneza Apoteke: Ali Absintski Abonenti Abstinirajo Ali Absintirajo?

Ker je bila plata izdana pred božičem, se spodobi in pravično je, da pripade veliki finale prav Jezuzu, saj sta artista v končni fazi pribita bolj kot on. Njegovi vodi, vinu, ribam in lososom. Pa tudi domobrancem, ljudem ovcam, ruskim ženskim verskim pevskim zborom in zboru ruskih mornarjev z Volge, ki apatični plujejo v megli, za vrat pa jim s kavljem v roki diha kruti Berija.

Minimalistične trep krep beate hiphop poetike in presneto hudimano nasnete podlage je zmiksal The hell Makis iz Hellasa, zadeva pa je izšla pri ŠOP Records in Downtown Recordings. Tu pa se postavlja vprašanje, ali bosta zadeve pogosteje izdajala tudi v kakšni fizični obliki. Da ima občestvo kaj prijeti v roke, da ne bo vse v nekih oblakih, da ne bomo kmalu vsi izgubljeni v oblakih, če že nismo ... V ablakih. Skratka, za fruštek si ju vzemite skupaj z misliji. Za boljše misli, za boljšo prebavo in boljši jutri. No matter what, Fatter!