Foltin: МОМÓMA + Etceteral: Demo

Foltin: МОМÓMA + Etceteral: Demo

Recenzija izdelka
9. 6. 2019 - 19.00

Tokrat v Tolpi bumov predstavljamo dve različni izdaji, eno kratko ploščo iz širše regije, natančneje iz makedonske Bitole, torej EP Radiu Študent dobro poznane zasedbe Foltin, izrazito pesemske transžanrske zasedbe; na drugi strani pa bomo preostali prostor uporabili še za predstavitev zelo nove domače izdaje, demo EP-ja zasedbe Etceteral, v kateri nastopata saksofonist Boštjan Simon in bobnar Marek Fakuč, ki svoj inštrumentalni glasbeni izraz, predvsem z uporabo dodanih elektronskih inštrumentov, prav tako zapeljeta v transžanrski dialog, čeprav zelo drugačen od tistega, kar slišimo v glasbi zasedbe Foltin ...

Ker pa gre torej naša tokratna muzika kljub vsemu v dve izrazito različni stilski smeri, bomo Tolpo bumov tokrat razbili in se najprej osredotočili na Foltin, ki jih med drugim v prihajajočem tednu pričakujemo tudi na domačih odrih - torej v Kinu Šiška, kjer bodo v četrtek trinajstega tudi v živo predstavili ploščo МОМÓMA ...

 

Foltin: МОМÓMA (Phoenix Music, 2019)

Foltin torej v 25 letih delovanja letos prihajajo z novo kratko izdajo, МОМÓMA, ki seveda zveni zelo po njihovo. Gre za skupek šestih skladb v trajanju okoli 25 minut, skladb, ki zvenijo klasično foltinovsko, seveda v prvi vrsti po zaslugi vokalista Branislava Nikolova, pa tudi ker so nam besedila Foltina vselej do določene mere mistična, že zaradi makedoskega jezika, ki je enako blizu, kot je popolnoma zakrit. To Foltinovo muziko zopet naredi zamaknjeno, ukrivljeno v času, v katerem ta prihaja do nas ... Vse postane slutnja in v romantičnem smislu, pozitivnem smislu, ki ga prispeva tudi klasična bendova lepa volja, takoj očitno dobrodušje, njihove skladbe še enkrat postanejo predvsem skladbe hudomušne zaljubljenosti, zdrave in zvedave ironije ter vznesenosti. Luna in mačka v žaklju in ljubi me in nespečnost v naslovih komadov vse to le še potencirajo. Težko je točno prikazati, v čem je Foltin predvsem v glasbenem smislu že dolga leta tako poseben ... V regionalnem prostoru namreč - če zaobidemo lokalne primerjave iz bazena novokomponiranih ljudskih, ki glasbeno nikakor niso zares blizu - Foltinu ne poznamo pravih primerjav. Na misel pridejo denimo hrvaški Jinx ali Pips, Chips & Videoclips, s katerimi si Foltin na številnih točkah v diskografiji delijo določeno popovsko funkoidnost, vendar so tudi te primerjave kljub vsemu kar nekako nehvaležne ... Foltin vedno delujejo manj kičasto, manj pogojeno s prijaznim refrenom, bolj neotesano. Na novem EP-ju ta občutek pravzaprav narašča, od uvodnih skladb, ki se kažejo v čistejših, enostavnejših aranžmajskih formatih, do zadnjih nekaj skladb, ki si dovolijo precej več nenavadnih vložkov in nestandardnih inštrumentalnih domislic. Morda se v tem kaže zrelost nove izdaje, vseskozi je pripoved konsistentna, v premikanju in raznolikosti držijo nivo, ne padejo nižje in se ne vzdignejo višje kot v posameznih pesmih iz preteklosti. Vseeno pa morda umanjka kak oprijemljivejši refren ... Tak foltinovski, saj takšne skladbe so učinkovite ... in bodo tako delovale tudi v živo, a za bis bo verjetno padel kak starejši komad.

 

Etceteral: DEMO (samozaložba, 2019)

V drugem delu tokratne Tolpe bumov pa na Radiu Študent dajemo prostor še čisto sveži kratki demo izdaji novoustanovljene zasedbe Etceteral, ki jo sestavljata Boštjan Simon in Marek Fakuč. Simona poznamo po elektronskem spreganju jazzovskega besednjaka že iz preteklosti. Pogosto je v različnih zasedbah celo zelo daleč nategoval elastike kompleksnosti takšnega igranja in dosegel tudi zavidljive rezultate. V novem duu pa kompliciranje nikakor ni v ospredju. V liniji pisanja enostavne skladbe, razpete med klasično igro saksofona in bobnov, izpadejo prav to, preproste, tudi na uho, a pospremljene s plastjo zvočne obdelave, ki skladbe naredi preprosto diskografsko zanimivejše. Glasba dua Etceteral je torej absolutno na začetku poti, vendar že skozi razpon štirih skladb nakaže tudi ambicijo in potencial, ki ju dinamika hkratnih elektronskih prispevkov obeh inštrumentalistov nudi morebitni širši ali bolj poglobljeni zastavitvi v prihodnosti. Zadnja skladba Full Power, No Shower denimo nastopi z že polno izoblikovanim, kot da kvantiziranim elektronskim aranžmajem, ki vsekakor presega meje enostavne jazzovske inštrumentalne kompozicije za saksofon in bobne, pa četudi koplje pod zidom in frekvence sliši kot premike v plasteh skorje. Nadaljevanje bo zafrknjeno in hkrati hvaležno. Kako ohraniti elementarnost kompozicijskega pristopa in pesmi ter hkrati izzvati format s krhanjem gole inštrumentalne podobe z orodji umetnih, gladkih, spolzkih, lepljivih in topljivih oblik.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.