Forged Relics: Portal
Rope or Guillotine, 2025
V pogrebnem molku med kapljami voska, ki polzijo po ritualnih svečah, odpiramo portal Tolpe bumov, skozi katerega bomo prejeli blagoslov nove mračne entitete, in sicer ploščo Portal dvojca Jake Vatovca in Jake Boliča oziroma Forged Relics, ki je zrasel iz trupla slovensko-nizozemske zasedbe Leechfeast.
Leechfeast so bili sludge pank mojstri, ki so se v zadnjem desetletju s svojo brezkompromisno zvočno umazanijo vpisali v podtalno zavest. Če so bili Leechfeast krik iz katakomb, sta Forged Relics kot mrk dih nad prepadom. Priča smo zanimivemu, minimalističnemu pristopu k funeral doom godbi, ki je v čustvenem naboju vseeno maksimalno učinkovit. Gre za transcendentno meditativno glasbo, ki se pogreza v otožno in pogubno vzdušje.
Portal je hkrati kripta in oltar. Že uvodni minuti skladbe Borrowed Forms (Eternal Sea) razgrneta poetiko, ki jo Forged Relics dosledno razgrajujeta čez vseh 37 minut: počasni, mehansko usmerjeni bobni, ki bolj spominjajo na pogrebno korakanje kot na katerokoli metalsko udrihanje. Svečani, a hladni orgelski akordi, ki bi jih brez težav pripisali kakšnemu asketskemu skladatelju sodobne cerkvene drone scene. Pri tem ni daleč niti asociacija na Kali Malone niti na skladateljico Sarah Davachi. Toda v srčiki je to pogrebni doom, in kot je zapisano v promocijskem tekstu, prepoznamo tudi vplive bendov, kot sta Abandon in Mournful Congregation. Po drugi strani so kitare zamenjale orgle, ki povzdignejo Forged Relics v samosvojo entiteto.
Znotraj zvočne krajine, ki se večkrat odpre v nihilistično praznino, a nikoli ne zapade v osladno jamranje, Forged Relics gradita občutek prostorja. Lahko bi dejali, da so skladbe skoraj arhitekturne. Zavzamejo strukturo, ki kljub minimalizmu ni nikoli suhoparna, temveč je napolnjena z duhovnim zanosom, ki zre v ogenj in ne v svetlobo. Tu ne gre za odrešitev, pač pa za potopitev v sprijaznjenost s koncem.
Portal je posnel in zmasteriziral Marcus Ferreira Larsen iz studia No Master's Voice v Københavnu, mojster snemanja surove produkcije od eksperimentacije do ostudnega death metala. Plošče Portal od siceršnje doomovske šablone ne loči le inštrumentacija. Že to, da Forged Relics uporabljata le boben, orgle, sintetizatorje in vokal, je svojevrstna deklaracija, ampak prava razlika leži predvsem v vzpostavitvi vmesnosti med žanri, med svetovi, med življenjem in smrtjo. Če aktualni funeral doom bendi še vedno gradijo monolitne strukture v duhu 90. let, Forged Relics iz njih izklesujeta katedralne praznine, v katerih vsak odmev pomeni več kot sam ton. Tu ni rifov. Ni crescendov. Ni vrhuncev. Obstajajo le trenutki. In vsi so enako dolgi.
Portal na nek način deluje kot zvočni artefakt, ki ga najdemo pod ruševinami cerkva, razpokan, obdan z neslišnimi molitvami in usedlinami časa. Toda to ni rekonstrukcija preteklosti. Forged Relics ne reproducirata, temveč preoblikujeta. Slišimo, da sta prestopila prag in ob vrnitvi pozabila govorico živih.
Forged Relics sta ploščo izdala pri lastni založbi oziroma pri založbi Rope or Guillotine, ki jo kurira Bolič. Iskreno je to material, ki bi lahko našel dom pri kateri od večjih založb, po drugi strani pa je to izjemno močna pozicija, ukoreninjena v ortodoksno naredi sam etiko. Upamo lahko, da bo plošča pritegnila pozornost onstran naših frekvenc, kajti gre za monumentalni prvenec dveh veteranov domače podzemne godbe. Portal je manifestacija izjemno dodelane vizije oziroma nove struje, ki je šele na svojem začetku. Potencial, ki ga ima dvojec, je izjemen. Dokaže, da lahko z nekonvencionalnimi orodji ustvari izviren pogrebni doom, in v čast nam je, da lahko takšno ploščo recenziramo in predvajamo na naših frekvencah.
Dodaj komentar
Komentiraj