Glitterbeat, 2018

V zadnjih letih je postalo že običajno, da novice, ki iz Turčije sežejo do nas, slikajo vse bolj zaskrbljujoče stanje in brezizhodno avtoritarno prihodnost te države. Zdi se, da je ob množičnem preganjanju, zatiranju in zapiranju kritično mislečih posameznikov ljudstvo zlezlo v mrko apatičnost in o krivicah vladajočih se vedno bolj le šepeta namesto naglas govori. Še redkejši pa so ljudje, ki, izpostavljeni na očeh množice, premorejo dovolj moči, da svoja angažirana sporočila ovijajo v stvarno izoblikovan optimizem in netijo upanje na boljši jutri.

V tem je avtorica nocojšnje Tolpe, Gaye Su Akyol, karseda svetla izjema. S svojim tretjim albumom je že pošteno utrdila svoj položaj na čelu turških glasbenikov, ki izstopajo s svojim inovativnim in eklektičnim ustvarjanjem, predvsem pa je med njimi skoraj edina, ki ji je to uspelo tudi v domeni popularne kulture in ne le urbane alternativne scene. Ravno zato je še toliko bolj presenetljivo, da v svojih pesmih in izjavah precej nedvoumno govori o nazadovanju družbenih vrednot in zlu državnega aparata. Brez imenovanja krivcev in kazanja s prstom na njih, a vendarle dovolj jasno, da ob novicah o zapiranju turških pisateljev, novinarjev ter celo slehernikov zaradi spletnega komentiranja lahko le občudujemo njen pogum.

S svojim delovanjem Gaye Su Akyol sledi svojim največjim glasbenim idolom, kot sta uporna eksperimentatorka Selda Bagcan, ki se je po vojaškem puču v osemdesetih kar nekajkrat znašla za zapahi, ter androgini Zeki Müren, ki je s svojo nezaslišano persono LGBT skupinam utrjeval pot v popularno kulturo. Poseben poklon je avtorica namenila pevcu in elektronskemu pionirju Barışu Mançu s priredbo ene njegovih, dandanes vse preveč aktualnih pesmi, močno nastrojenih zoper razpad vrednot in vzpenjajočo se ksenofobijo ter nacionalizem. Poleg družbene angažiranosti njeno ustvarjanje zaznamuje zvestoba raziskovanju in mešanju vplivov, ki se nekako odsevajo v njeni podobi, zdaj odeti v resnobno črnino, spet drugič v barvito bleščave cunje, orientalske filigrane ali psihedelične vzorce.

Album Istikrarlı Hayal Hakikattir se podobno kot njegova predhodnika izkaže za zelo koherentno in premišljeno zasnovano delo, ki se venomer razvija in tipa za novimi možnimi izrazi ter njihovimi kombinacijami. Prav v teh domiselnih aranžmajih leži avtoričina najmočnejša ustvarjalna žilica in način, s katerim presega lasten izraz. Pesmi so nabite s poetičnostjo in čutnostjo, ki ne zaide v patetiko, temveč nam zgodbo raje slika v kinematografskem duhu. Valujoči zven in surferski drnec kitare ter futuristične sintetizatorske linije se spajajo z orientalsko ritmiko, ki na trenutke prehaja v triphoperske beate ali funkersko nabrite poskočnice. Jedro spremljevalnih glasbenikov je trio kitare, basa in bobnov, ki nastopa sicer tudi samostojno kot bend z imenom Bubituzak, tokrat pa je paleta glasbil obogatena še z elektronskimi zvoki, saksofonom, trobento, tradicionalnimi brenkali in še čim.

O naravi družbenega tkiva in učinkovanju oblasti je Gaye Su Akyol svoj pogled podala že na prejšnjem albumu, v prevodu poimenovanem Hologramski imperij. Bistvo hologramskih projekcij je, da slehrni delček slike vsebuje vse informacije celote, podobno kot se v vsakem posamezniku odražajo ideološko ogrodje in oblastniška razmerja, ki tvorijo družbeni sistem. Hkrati pa je hologramska slika le v zraku viseč privid, odvisen od lastnih gradnikov. Glasbenica se ob tem spoznanju obrne vase in v posamezniku išče vzvode za emancipacijo od kolektivnih zablod ter možnosti za soustvarjanje družbene realnosti. Konsistentna fantazija je realnost, pravi naslov novega albuma in avtorica sama se tega izreka zvesto drži. Sledenje lastnim sanjam jo je izoblikovalo v vsestransko in samostojno umetnico, ki se vzpenja k vrhuncu svoje ustvarjalnosti. Je ena redkih žensk na turški glasbeni sceni, ki vse niti drži v svojih rokah - od pisanja glasbe, besedil, produkcije do vizualne podobe. Fantazija, ki jo živi, je oprijemljivejša od realnosti, od katere se je odcepila, preden je ubrala lastno pot. Sanje nas ohranjajo budne, pravi, in čas je, da se prebudimo iz ubornega in duhamornega bivanja, ki pustoši našo domišljijo.

Gaye Su Akyol bomo imeli na naših odrih, po njenem lanskem nastopu na Drugi godbi, znova priložnost videti že 15. januarja prihodnje leto, ko bo nastopila na koncertnem ciklu Cankarjevi torki v Klubu Cankarjevega doma.