Moonlee Records, Pop Depresija, 2025

Gazorpazorp je kvartet postpankerjev iz Beograda, ki so na srbski in balkanski sceni svoje ime že uveljavili in se tesno vpeli v venomer regenerirano alternativo srbske prestolnice. Prvi, samonaslovljeni demo EP so izdali leta 2018, dve leti kasneje je sledila druga plošča Od vazduha i sunca, porcija petih komadov, s katero je bend dodatno našel svoj glasbeni prostor v pikantnem mešanju odmevajočih kitarskih akordov in bizarnih postpankovskih zvočnih začimb. Prav tako so člani eni glavnih pobudnikov in dejavnikov beograjskega gibanja Hali Gali, za katerega so tudi prispevali komade za izdajo na kompilaciji. Znotraj novejše garniture beograjske alternative so Gazorpazorp torej eden vidnejših bendov, po sedmih letih od prvih izdanih demo posnetkov pa imamo pred seboj njihov prvi studijski album, Niz reku. 

Glasba je napram tisti, slišani na ploščku Od vazduha i sunca, bistveno bolj uglajena in dovršena. Predvsem po inštrumentalni plati lahko sklenemo nekaj splošnih zaključkov. Kitare so bolj ukročene, tonsko bolj dodelane, njihove linije pa se precej bolj vdajajo potrebam komadov. Vokali so mehkejši in bolj melodični z velikim poudarkom na večglasnem petju in harmonizaciji. Skladbe so v strukturi klasične, prostor pa najdejo tudi za značilno rockovsko konstrukcijo kitica, refren, kitica, refren, solo, refren. So torej Gazorpazorp opustili dogme postpanka – neintuitivne dinamike in strukture, disonanco ter abstraktna zvočja kot orodje zoper konvencionalnost? Na to ni enostavno odgovoriti, strinjanje z navedeno trditvijo bi namreč bilo nehvaležno do albuma, ki ga imamo pred seboj. 

Naj pojasnimo. Namen plošče je bil, kot trdi zasedba, ustvariti koheziven nabor pesmi, ki so individualno ustvarjene kot zaključene enote. Niso zgolj vodilo za raziskovanje glasbenih idej in ustvarjalnih konceptov. Založba ploščo predstavlja kot skupek intimnih stadionskih himen. Iz promocijskih parol in pojasnitev lahko kljub vsemu izvlečemo jasne izsledke o umetniški smeri in rasti skupine. Dodelanost in natančnost tako s skladateljskega kot produkcijskega vidika nam povesta, da se zasedba z namenom ustvarjanja najboljše možne manifestacije svojega trenutnega umetniškega stanja ne ozira toliko na sceno okrog sebe ali na zvočne paradigme žanra, iz katerega izhaja. Kljub temu je plošča polna zvočnih in sentimentalnih referenc na ustvarjalce, ki so izoblikovali bend in vplivali na njihov zvok, hkrati pa ohranja številne preverjene in kvalitetne glasbene ideje, slišane na bendovih predhodnih delih. 

Lirika albuma je povsem vpeta v proces čustvenega razgaljanja piscev glasbe. Verzi o spominih, vtisih in pomislekih o ljubezni, prijateljstvu ter pogrešanju so prepojeni s poetičnim stilom, ki spominja na rockerske izpovedi iz alternativnih devetdesetih. Bogato orisovanje impresij in barvite prispodobe odtehtajo morebitno pomanjkanje svežine in novosti besedil, ki v veliki meri ostanejo znotraj nekega standarda za tovrstni čustveni rock. Velik napredek napram ploščku izpred petih let bend izkaže v vokalni sposobnosti glasbenikov. Na albumu slišimo velik poudarek na melodičnosti vokalnih linij in večglasnem petju, pri čemer dobimo občutek, da je bilo snovanju harmonij namenjene veliko pozornosti in da se je to tudi obrestovalo. 

Niz reku zveni kot album zrele zasedbe, katere člani so dobro uglašeni in vedo, kaj želijo slišati v svoji glasbi. Tako s skladateljskega kot s produkcijskega vidika album na videz presega nivo, na katerem so Gazorpazorp doslej ustvarjali, in pa sceno, s katere prihajajo. Gre za zrel album lepih pesmi, je pa prav to tudi njegova največja hiba. EP Od vazduha i sunca je bil v vsakem pogledu bolj grob in nepopoln, a je bil s svojo eksperimentalnostjo in ihto velikokrat tudi bolj zanimiv, bolj razburljiv. Niz reku bi morda potreboval skladbo ali dve, kot je bila Tango s prejšnjega ploščka. Stilska in tematska enovitost ter izluščenje uniformne zvočne identitete sta posledici zorenja glasbenikov oziroma benda, kvalitetna in izjemno poslušljiva izpeljava tega na albumu Niz reku pa je vsekakor dobrodošla. Presoja, ali bi nekaj manj premišljenosti in več mladostniškega razburjenja bila bolj ali manj dobrodošla umetniška odločitev glasbenikov, sloni na občinstvu, njegovem nivoju dovzetnosti za spremembe in alergičnosti na nostalgijo.