Današnji nastopajoči v Tolpi Bumov na punk rock sceni niso novinci. Zasedba Goldblade iz Manchestra se namreč lahko pohvali z osemnajst let staro zgodovino in že šestimi albumi. To pa še ni vse.  Če izvzamemo teh šest albumov, je na mestu tudi pohvala, da so eden redkih punk bendov, ki mu je v zadnjih letih uspelo igrati v Alžiriji, v primerjavi s čimer se zdijo nastopi na Glastonburyju, Readingu, Rebellionu, Strummercampu in drugih festivalih ter številne turneje kot mala malca.

Osrednja figura zasedbe je vsestranski John Robb – pisatelj, novinar, producent, DJ, igralec in še kaj bi se našlo, ki se je v punk rocku začel kaliti že davnega leta 77, kot basist zasedbe The Membranes. Od takrat pa do danes je punk etika postala in ostala  del njegove etike, s katero svet bogati s svojimi knjigami – med drugim je izdal odličen tribute punk zgodovini – Punk rock: An oral history ter biografijo The Stone Roses - Stone roses and ressurection of British pop, trenutno piše in ureja internetni fanzin Louder than war in številne druge revije, medtem ko ga je v preteklosti bilo možno brati v Zig zagu, Melody makerju, Soundsu. Bil je prvi novinar, ki je leta 89  intervjuval Nirvano, ter človek, ki je zakoličil termin britpop. Pri takšnem pedigreju se torej ne gre bati, da bi se mu kaj ponesrečilo. In z Goldblade, četudi so se v preteklosti dajali s kar nekaj menjavami članov, se mu zagotovo ni.

Goldblade – ime današnjih protagonistov Tolpe Bumov - se lepo sliši. Ampak naj vas ne preslepi zlato v njem, pač pa se bojte rezila, ki bo ostro zarezalo po vaših bobničih in v zavest, če boste albumu seveda prisluhnili tako kot punk rock albumu pritiče. Pozorno spremljajoč glasbo in odprto dojemajoč globoko sporočilo. Če se le ne pustite zamoriti, kajti album je težak in mračen, da je kaj. Sicer pa to napoveduje naslov sam – The Terror of modern life, dokonča pa uvod v prvi komad This is war, ki se začne s težkim, hreščečim basom. Vojna napoved bogatim, ki so vsak dan bogatejši, neusmiljenim bankirjem, lažnivim politikom, ki vodijo državo, lažnim prerokom, ki izkoriščajo stisko ljudi, ter moderni plastični družbi nasploh. Hvaležne teme za vsak punk bend, ki pri Goldblade niso nujno odprto direktne, pač pa zavite v metafore, ki poglabljajo mračnost albuma.

Da znajo »starci« najbolje igrati stari punk, je več kot očitno. Njihov stik s »pravo stvarjo« je bolj pristen in tudi osebno doživet. Zato ne čudi dejstvo, da je The Terror of modern life predstava starih punk melodij, komad Serious Business pa tudi Two tonovsega obdobja z The Specials in občutja njihovega Ghost Towna. Vendar album ne zveni kot bi ga potegnili iz naftalina, pač pa Goldblade podirajo okvirje čistega starošolskega punka ter zaidejo  tudi na poljane Oi punka, hardcora ter post punka.  Kljub mračnosti in težini tako glasbe kot tekstovja pa je energija albuma takšna, da ne vleče k tlom, resignaciji in zlomu, pač pa bolj k udarcu s pestjo po mizi, osvetljujejo pa jo spevni refreni, ki kar kličejo k vokalni pritegnitvi. Vse do zadnjega, naslovnega, apokaliptično zvenečega, zelo ekspresivno izvedenega komada The Terror of modern life. Po njem zapaše malo tišine in časa za razmislek ter premlevanje slišanega.