Klopotec, 2018

Glasbena, pripovedna in do mere teatralna zasedba Grad gori!, ki raziskuje ljudsko glasbo je izdala svoj istoimenski prvenec. Zasedba treh že uveljavljenih domačih glasbenikov - Brine Vogelnik, Matije Solceta in Barje Drnovšek je nastala leta 2013 v duhu Protestivala. Z naknadnimi koncerti na Kavč festivalu, festivalu Grad gori in drugod, je navduila publiko, letos pa so torej svojo prisotnost na glasbeni sceni utrdili z izdajo albuma pri založbi Klopotec.

Trio k ljudski glasbi pristopa na izviren način, saj med seboj združuje različne narodne napeve: švedske, češke, ameriške, ki jih nato spretno združuje z domačimi. Fuzija različnih kulturnih elementov se glasbeno odrazi v celovitem koherentnem glasbenem izrazu zasedbe. Solcetova harmonika in violina Barje Drnovšek nam rišeta grajsko atmosfero, kakršno nam sugerira že ime zasedbe samo. Z glasbo z albuma pa začutimo tudi performerske tendence avtorjev. Matija Solce in Brina Vogelnik se med drugim ukvarjata tudi z lutkami, verjetno je zato občutek za glasbeno naracijo zgodbe, vokalne vložke, instrumentalne poudarke tako jasen in skladen z besedili.

Album otvori švedska ljudska pesem Lars, v kateri se švedščina prepleta s slovenščino. Skozi oči dekleta katero želi zasnubiti premožni Lars, spremljamo kako ji ni mar za njegovo premoženje. Podobnih tematik, kako je potrebno slediti srcu, ljubezni in ne goli materialnosti se dotika tudi še več drugih pesmi s plošče. Lars nam tako že v uvodu napove kaj nam želi zasedba sporočiti. Večino besedil z albuma sta prepesnili Brina in njena mama, Eka Vogelnik, v njih pa vnašata jasno etično, humano ter ponekod uporniško noto.

Skandinavsko prepleten je tudi komad Trdoglav, ki na glasbeno podlago švedske ljudske pesmi upesni slovensko ljudsko zgodbo Trdoglava in Marjetice. Besedilo ni zgolj povzetek narodnega izročila ampak vnaša tudi sodobno noto, to je predvsem zaznavno skozi besede emancipirane Marjetice, ki trdoglavu poda lekcijo: »… tvoj odnos mi ni všeč. Vklenil si me za vrsto let, na svetu je velik deklet. Mogoče si kateri všeč. Prijazen bodi, ne vkleni je, morda pa zveza obnese se.«

Iz srednjeveškega melosa albuma izstopa komad Amerika, ki z gostujočim tolkalistom Blažem Celarcem in Barjino violino orisuje zvoke z začetkov industrializacije ter nam z njimi skoraj vizualizira pokrajino s preloma 20. stoletja, ko je potekal veliki preseljevalni val Slovencev v Ameriko. Sodobnejši zvok pesmi je kombiniran s folkovskimi glasbenimi vložki, ki nudijo podlago notranjemu dialogu izseljenca – z opisovanjem industrializiranega novega sveta in razočaranjem nad njim, saj raje kot da bi se v Ameriko preselil, bi se ne rodil. Komad je prepesnjen v zborno slovenščino iz ljudske prekmurske pesmi Gda se dragi v ameriko odpravla?, ki ga je na svojem albumu (Z)godbe v letu 2002 uglasbila tudi Katalena.

Album nam nudi intimno popotovanje po glasbi, ki prehaja med nežno ter ponekod bojevito atmosfero. Primer bojevitejše pesmi je ponarodela koračnica iz ameriške državljanske vojne When Johnny Comes Marching Home. Ta v izvirniku z optimističnim napevom in velikim navdušenjem pozdravlja vojaka, ki se je vrnil v domače okolje. Kaj hitro pa je ponarodela druga verzija, temačnejša a mnogo realnejša, Johnny, I Hardly Knew Ya. Besedilo te koračnice je spretno prepesnjeno v slovenski jezik in nagovarja vojščaka, ki po bojiščih išče kolajne in slavo, ki pa je tam ne bo našel. Med opisovanjem bede vojskovanja odmeva ciničen hura. Pesem se zaključi z pozivajočim: »Slep in hrom krevsaš domov, kdo te bo tacga prepoznov?«

Predzadnji komad je avtorski, otroška pesem Vide Jeraj Sončece, ki jo je uglasbila Eka vogelnik. Besedilo napoveduje konec našega glasbenega popotovanja - sončece se poslavlja in zahaja za gorami, ki so njegov grad, sonce ne potrebuje materialnih tvorb za svoj obstoj, veseli se družbe okolja v katerem obstaja. Sporočilo otroške pesmi na ta način zaokroži celotno zgodbo plošče, ki skuša poslušalcu sporočiti kako smo vsi del enega sveta.

Album se zaključi s pesmijo Žvižgaj, ki nam s svojim živahnim teatralnim zvokom pričara vzdušje, kot da smo pravkar priča koncertu v živo. Zasedba komunicira s publiko, album pa se zaključi z živahnim aplavzom. Zadnji komad tako tudi uspešno prekine zasanjano intimnost in poslušalca predrami v refleksijo.

Kljub prisotnemu ljudskemu izročilu je sporočilnost plošče Grad Gori! aktualna ... Kot smo lahko videli tudi skozi sporočilnost besedil, se človek v različnih zgodovinskih okvirih vedno znova srečuje z enakimi problemi: družbeno neenakostjo, iskanju boljših možnosti za preživetje, srčnimi težavami in podobno. Sporočilnost albuma je podana precej fenomenološko in deluje hkrati kot protest proti današnji odtujeni družbi. Album sicer ne odpira izrecno težavnih tematik, ki bi poslušalstvo ideološko razdelile, ne poziva neposredno k uporu in protestu, vendar posredno z glasbenim sporočilom ohranja uporniško držo. Vloga ljudske glasbe naj bi bila, med drugim, da povezuje in preko svojega sporočila utrjuje etična merila in zasedba Grad gori! se tej vlogi vsaj v poetičnem nagovornem smislu vsekakor uspešno približa.