Invictus Productions, 2022

V tokratni Tolpi bumov odpiramo grobnice starošolskega death metala. Poslušali bomo prvenec kanadske četverice Grave Infestation. To bo že tretja letošnja recenzija plošče, ki je izšla pri irski založbi Invictus Productions. Obravnavali smo že ploščo Američanov Negative Plane in split ploščo, ki sta jo podelila benda Suffering Hour in Malthusian, tokrat pa obravnavamo glasbo benda Grave Infestation, ki je letos junija izdal svoj debitantski izdelek Persecution of the Living.

Grave Infestation je skupina, ki so jo naši radarji zaznali leta 2019, ko so člani izdali svoj drugi demo Infestation of Rotting Death. Bend je nastal leto prej, ko je izdal tudi svoj prvi demo z naslovom Infesticide. Obe demo kaseti sta letos doživeli ponatis na plošči prav pri založbi Invictus Productions. Kvartet prihaja iz Vancouvra in je del tamkajšnje izjemno plodovite scene. Njegovi člani so aktivni še v crust bendu Ahna. Tudi njihovo ploščo smo predstavili v Tolpi bumov, ko so leta 2020 izdali ploščo Crimson Down, ki je odličen poklon angleškemu zgodnjemu crust gibanju v stilu zasedbe Sacrilege. Izpostavimo lahko še en bend s člani iz zasedbe Grave Infestation, ki smo ga prav tako že obravnavali na našem radiu, in sicer zasedbo Ceremonial Bloodbath, ki, podobno, igra starošolski death metal. Še en dodaten projekt, pri katerem so dejavni ustvarjalci tokrat recenzirane glasbe in ga je vredno izpostaviti, pa je Encoffinate. S tem projektom si glasbeniki tešijo žejo po počasnem igranju, saj v njem ustvarjajo počasen death doom. Pomembno je omeniti, da je večina posameznih glasbenikov prej sodelovala tudi v bolj crust punk bendih, vpliv tega pa se vidi predvsem v ustvarjanju zasedb Ahna in Grave Infestation, ki imajo v svojem DNK punk dušo.

Persecution of the Living je plošča, ki poslušalcu ponudi kvalitetno različico starega death metala skandinavske šole. Očitni so vplivi švedskega death metala bendov, kot je Grave, Entombed, Nihilist ali Dismember. Grave Infestation sicer obidejo klasičen zvok kitar, ki so značilne za stockholmsko šolo, in se držijo surovega in umazanega zvoka. Ta je bil tipičen za zgodnje obdobje death metala, torej za pozna osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Skladno z njihovimi punk koreninami prevladujejo prijemi, značilni za švedski death metal, v katerem slišimo precej enostavnih in hitrejših rifov. Njihov kontrast so počasnejši in bolj »gruvi« rifi, ki zvenijo najbolj originalno in učinkovito. Predvsem pa je bend pridobil novo plast kreativnosti, ko se je članom v zasedbi pridružil še en kitarist. Dve kitari sta najbolj učinkoviti prav v srednje hitrih delih, ko ena od njiju igra visoke tone, modulirane z reverbom. Seveda pa ne moremo mimo klasičnih kaotičnih solaž, ki se naključno pojavljajo v celotnih kompozicijah.

 Grave Infestation se držijo formule manj je več, zato ploščo zlahka poslušamo in se ob glasbi tudi zabavamo. Pri tem imamo seveda spet v mislih hitrejše dele. Bend ni izumil nič novega, je pa uporabil elemente različnih starejših metal struj in ustvaril zabaven izdelek. Podoben pristop slišimo tudi v produkciji. Glasbeniki niso zavili v skrajnosti, temveč skušali pričarati nekakšen »old-school« občutek. Zvok na plošči je surov, a ne preveč. Zvočna slika je agresivna, a ni ekstremna. Persecution of the Living je plošča za vsakogar, ki mu je všeč stari death metal, oziroma za vsakogar, ki je ljubitelj novega vala stare šole, in ta trenutno tudi prevladuje na sceni. Grave Infestation so nam ponudil material, ki zajame trenutno vzdušje na podzemni metal sceni. Na plošči ne bomo slišali nobenega presežka, se bomo pa ob poslušanju kratkočasili, ker so glasbeniki material pripravili iz kombinacije najbolj zabavnih in predvidljivih elementov različnih pristopov iz preteklosti ter ponudili simpatičen death metal izdelek.

https://www.metal-archives.com/bands/Grave_Infestation/3540448876