Born Bad Records, 2017

V tokratni Tolpi bumov predstavljamo sodelovanje med saharsko zasedbo Group Doueh in francosko Cheveu, ki sta letos izdali album, naslovljen Dakhla Sahara Session. Group Doueh je skupina, ki že več kot 30 let preigrava tradicionalno glasbo zahodnosaharskega predela, bolj natančno - glasbo plemena Hassani. Zasedba je bila daljše obdobje svojega obstoja poznana le v okolici mesta Dakhla, nato pa se je širši javnosti predstavila leta 2007 s prvim dolgometražcem, izdanem pri založbi Sublime Frequencies. Omenjena založba, sicer znana po izdajah avtentičnih in neznanih godb z različnih koncev sveta, je uspela skupino Doueh prepričati tudi v prvo evropsko turnejo, takrat skupaj z zdaj že dobro poznanim sirskim pevcem Omarjem Souleymanom.

Na ablumu Dakhla Sahara Session, ki ga predstavljamo danes, pa poleg Group Doueh slišimo še francoski trio Cheveu, ki so glavni kreativni subjekt tega projekta. Zasedba Cheveu sicer obstaja od leta 2003 in je začela kot tipičen hrupni rock bend, skozi čas pa je začela kazati še vplive electro popa, garaže in psihedelije. Bend že od samega začetka sodeluje s pariško založbo Born Bad Records, ki je tudi iniciator in izdajatelj tokrat obravnavane plošče. Založba Born Bad je sicer v zadnjih letih ulovila veliko zanimivih kitarsko usmerjenih francoskih zasedb, med bolj znanimi člani njihovega kataloga denimo najdemo La Femme.

Na plošči Dakhla Sahara Session slišimo, kako se dva popolnoma različna svetova dotakneta. Na eni strani imamo skupino z nestabilnega območja Zahodne Sahare, ki neguje tradicionalno glasbo, pogosto nastopa lokalno na porokah in verskih festivalih, vseeno pa kaže določeno rockovsko senzibilnost. Na drugi strani imamo pariško zasedbo, ki v zadnjih petnajstih letih deluje v tipičnem rock formatu, se fokusira na nove izdaje in podaja na dolge turneje.

Album je bi posnet v mestu Dakhla ob Atlantskem oceanu, nekje med maroško in mavretansko mejo, v hiši zasedbe Group Doueh. V tem domačem ambientu sta se zasedbi namenili ploščo posneti v pičlih desetih dneh, čeprav se predhodno nista niti poznali. Pod takim nenavadnim pritiskom sta razvili netipično godbo, v kateri si vsaka zasedba vzame lasten glasbeni prostor, predstavi svoje ozadje in identiteto, hkrati pa se obe skupini potrudita ohraniti smiselno kombinirano strukturo. Na albumu so najbolj prisotne kitare in klaviature, ki jih močno koristita obe zasedbi. Ob tem je zanimivo spremljati, kako vsaka izmed obeh zasedb zvočni prostor zavzame na svoj specifičen način. Na eni strani Group Doueh močno dominira s solističnimi vpadi na kitari ali z arabsko zvenečimi orglami, medtem ko se Cheveu največkrat držijo v ozadju in prispevajo z bolj subtilnim ritmičnim preigravanjem.

Še ena pomembna značilnost plošče je vključeno petje, vokalne dolžnosti si namreč razdelita obe skupini. Doueh večino časa držijo glasne visoke tone, s katerimi dvignejo in vzdržujejo značilno močno in iskreno vzdušje. Na drugi strani pa Francozi k petju pristopajo bolj enolično, v manjšem razponu tonov. In če so se Cheveu projekta lotili z lastnimi avtorskimi besedili in drugimi glasbenimi idejami, so Group Doueh pristopili drugače, saj sploh niso pisali novih besedil, temveč so uporabili melodije in pesmi iz njihove tradicije in folklore. Podoben je tudi njihov pristop k samemu muziciranju, večina odigranih partov namreč temelji na improvizaciji in variacijah na obstoječe pesmi in melodije, ki so dolga leta del njihove kulture.

Ne glede na vse omenjene razlike med pristopoma obeh zasedb pa Dakhla Sahara Session predstavlja reprezentativen sodoben dokument o tem, kaj se zgodi, ko se dva glasbena univerzuma srečata in skupaj rodita nekaj novega. Iz tega glasbenega soočenja se je prikazal način mešanja diametralno različnih si kultur, kakršen se skozi zgodovino pravzaprav ves čas godi in oblikuje sodobne družbe. Takšne nenavadne situacije torej porodijo zanimive in edinstvene, nenavadne in eksotične rezultate, kakršna je plošča v nocojšnji Tolpi bumov.

Za konec vam priporočamo še 30-minutni dokumentarni film, posnet skozi proces snemanja albuma, ki pa nam je žal na voljo le v francoščini in brez podnapisov: