Kometa Music, 2017

Ruski kvartet ГШ (Glintshake) bi še do predlani zlahka umestili med bolj posrečene garažno rockovske in punkovske invencije, ki so uspešno prevzele svojo domačo grudo. Nenazadnje so denimo leta 2013 v Moskvi nastopili pred njim sorodnimi alt-rockerji The Smashing Pumpkins. V tej luči so s prvimi tremi EP-ji Freaky Man, Evil in Dive nanizali serijo precej formulaičnih v angleščini odpetih kratkih punkovskih skladb s prizvokom angry chic bendov. Ti so bili sicer prijetno melodični in zabavljaški, a vendarle v primerjavi z njihovim nedavnim ustvarjanjem hitro pozabljivi in manj pomenljivi. Preskok se je zgodil z leta 2014 izdanim albumom Eyebones, s katerim so jih že primerjali z bolj drznimi Sonic Youth. Njihov prenovljen zvok je tu vizionarsko napovedoval oddaljitev od predvidljivosti in spevnosti; tisto torej, kar se je nato manifestiralo z lansko izdajo ОЭЩ МАГЗИУ.

Glintshake sta ustanovila vokalistka in pevka Ekaterina Shilonosova ter kitarist Yevgeni Gorbunov, k zadnji postavi pa je priključena še ritem sekcija Yegorja Sargsyana na basu in Alexeja Yevlanova na bobnih. Čeprav to nikjer na spletu ni posebej zabeleženo, pa je po zvočnih in video posnetkih jasno, da zvok zasedbe po novem barva tudi saksofonist. Kvintet glasbenikov je s tokrat obravnavano ploščo zapopadel rusko avantgardo, sovjetski novi val in jazz, z besedili pa je poslušalce prvič naslovil v maternem jeziku. Ravno to slednje dejstvo jim je tudi omogočilo vstop v opisovanje značilne ruske utopičnosti ob iskanju grandioznih momentov znotraj življenja posameznika, utopičnosti, ki se običajno sprovede v zopet značilno samodestrukcijo in odtujitev. V ruski literaturi pogosto prisotne tematike, ki pa jih Glintshake oziroma konkretno vokalistka zasedbe s svojo vokalno interpretacijo na zavidljiv način spretno vpelje v inštrumentalne teksture skladb.

Ploščo uvede umirjena in turobna skladba Скульптура. Ta nas s ponavljajočimi se kitarskimi linijami in koračniškim ritmom bobnarskih kotlov, ki jih skladno podlagajo nizke basovske frekvence, pripravi na že omenjeno zasedbino obravnavo ruske absurdnosti. Nad osnovno zvočno krajino neprestano briljirajo piskajoča in pogrebno zveneča trobila, ki se jim v drugi polovici pridružijo še neprepoznavne vokalne abstrakcije. Po dvanajstminutnem uvodnem vstopanju v zgodbo plošče bi lahko sklepali, da bo celoten album prežet s tesnobnim razpoloženjem. A v nadaljevanju se podobne temačne inštrumentalne asociacije ponudijo le še v skladbi Руки — это бывшие ноги in seveda v tekstih.

Večina skladb na albumu se različno od uvoda izogiba umirjenosti in repeticiji. V prvi vrsti se nam tu ponudijo prav energične punkovske razpaljotke, na primer s skladbama Убожество in Без пятнадцати пять. Po drugi strani prvinsko punkovsko zgradbo pogosto rušijo z nepredvidljivimi in kompleksnimi posegi. V praksi to pomeni, da nas pogosto presenetijo z napričakovanimi ritmičnimi poudarki, ostrimi riffi in impro jazz intervencijami, kar najbolje priča komad Мой новый стиль. Ravno s takšnim kontinuiranim iskanjem inovacije in nespravnostjo uspejo tudi upravičiti pripisan avantgardizem.

Glintshake torej ostajajo v punku, vendar so vselej v opoziciji. Nenazadnje se z vidika vokalov dotikajo tudi popa, a z nepopularnimi metodami. V takšni pustolovskosti in po splošni žanrski sliki bi jih lahko postavili ob bok bostonskim Guerilla Toss, z elementi popoidnih vokalov pa gre morebiti zaznati celo spogledovanje s kalifornijskimi Deerhoof. Čeprav Glintshake s ploščo obravnavajo poražene utopije in bedo, se tega lotevajo na živahen in igriv način, na momente že skoraj posmehljivo in cirkusantsko kot denimo švicarski Zaperlipopette! Določen posmeh doživimo celo v zaključni skladbi oziroma preporodu Феникс, v kateri z inštrumentalom epsko odzveni še medmet lala oziroma nana.

Precej igrive posnetke pa zasedba po pričevanjih še dodatno nadgradi v živo, seveda ne zgolj po zvočni podobi, temveč tudi z energijo na odru in pevkino specifično elegantno groteskno pojavo. Zasedbo Glintshake lahko konec meseca januarja preverite tudi v živi izvedbi na njihovem koncertu v sklopu festivala Ment v Ljubljani.