Jakarta Records, 2017

Nocoj v Tolpi bumov obravnavamo ploščo z naslovom Heirloom, ki je bila v delu kar štiri leta. Čeprav je avtorica plošče Ill Camille v preteklosti izdala že dva albuma, je za tretjega, ki ga poslušamo danes, potrebovala malce dlje. Eden izmed razlogov za to je zagotovo, da svojo rap kariero fura neodvisno od krujev in založb. Njen najožji krog sodelavcev predstavlja njen trenutni manager, bratranec in producent DJ Shanx ter vsestranski glasbenik Iman Omari.

Ill Camille prihaja iz Los Angelesa, kjer je odraščala v družini, polni jazz glasbenikov in herojev delavskega razreda. Leta 2010 je napisala svoje prve verze in bila dovolj drzna, da jih je tudi posnela. Presenečena nad pozitivnim odzivom, je dobila pogum, da se je resneje vrgla v pisanje besedil in snemanje komadov. Kmalu za tem je leta 2011 že izdala svoj prvi album The Pre Write. Pojavila se je v komadu Sing About me, I’m Dying of Thirst na plošči Good Kid, M.A.A.D City Kendricka Lamarja, sodelovala s Terraceom Martinom in pisala za raperja Ty Dolla $igna. Konec leta 2012 je izšel njen drugi album z naslovom Illustrated. Čeprav se je takrat že lotila tudi priprave novega izdelka, ki mu je nadela delovno ime Illustrated B-sides in katerega izid je bil sprva načrtovan za konec leta 2013, pa so se stvari malce zavlekle. Motivacija je popustila, spoznala je temnejšo plat dokazovanja svojih kvalitet v svetu, v katerem prevladujejo moški raperji. Nicki in Rapsody sta bili še dve raperki takrat na sceni, vendar se je Ill Camille zdelo, da se njunih verzov ne ceni dovolj. Zdelo se ji je, kot da ni potrebe po novi ženski raperki, s takšnim razmišljanjem pa si je postavila umetniško blokado, ko je sicer delala za druge izvajalce, lastno umetniško izražanje pa je povsem potisnila na stran. V pomoč niso bile niti osebne družinske tragedije, ko so ji v zelo kratkem času umrli babica, oče in stric. A kreativna iskrica vendarle ni popolnoma ugasnila. Rabila je le malo več časa, da je želja po glasbenem ustvarjanju postala zopet dovolj močna, da jo je usmerila nazaj na pravo pot. In veseli smo, da je temu tako, saj album, ki ga poslušamo danes, z lahkoto opišemo le z dvema besedama: čist hudo! Pridodamo le še par ognjenih emojijev in delimo po vseh socialnih omrežjih.

Za vse tiste, ki pa vam takšne kratke navdušene recenzije niso dovolj, naj malce razširimo, zakaj mislimo, da je plošča Heirloom čist huda. Ill Camille je namreč raperka v pravem pomenu besede. Njena besedila vsebujejo širok nabor besed, česar za številne izvajalce v hip hopu danes ne bi mogli trditi. Prav tako si je zadala izziv iskati različne načine rapanja. Melodije in ritem pripovedi prilagodi temi, ki jo obravnava v komadih. Teme pa so precej osebnoizpovedne narave, vendar zapakirane v z razumom podkrepljene rime, za katere človek potrebuje določeno mero izkušenj in osebne zrelosti, preden jih lahko izusti na tako naraven in neprisiljen način. Vse okoliščine, ki so prvotno zavirale nastanek albuma, so na koncu postale del albuma, saj veliko povedo tako o boju z dejstvom - biti punca, ki repa, kot tudi o nenavdihujočih osebnih dogodkih, kot je bil denimo razhod s fantom ali smrt v družini. Celotna plošča deluje kot neke vrste katarza za našo mlado ustvarjalko, saj se končno najde v pravem elementu - ko vso bolečino in depresijo, ki jo je spremljala zadnja leta, obrne v nekaj lepega.

Določeno lepoto pa izraža tudi splošen občutek, ki nam ga daje plošča. Ill Camille je namreč želela ustvariti smiseln, celovit in skozi ploščo notranje skladen zvok, posebno tudi glede na dejstvo, da je na njej sodelovalo kar veliko število producentov in producentk, med drugim tudi Battlecat, Georgia Anne Muldrow in MNDSGN. Podlage so povečini precej standardni hip hop beati, z izjemo komada Spider’s Jam, v katerem je producent Battlecat sam odigral vse inštrumente, komad pa dejansko zveni kot jam session. Tako se Ill Camille pokloni še svojim prednikom jazz glasbenikom.

Ill Camille je s ploščo Heirloom pokazala, da je vešča rimoklepačica, ki ima veliko povedati, plošča je med drugim tudi dolga kar uro in 18 minut. Vendar pa to ni plošča komadov za žur. To je plošča, ki si jo zavrtiš doma in jo poslušaš v celoti.