Edged Circle Productions, 2023

Ko v oddaji Tolpa bumov pozornost namenjamo podzemnemu metalu, se večinoma ukvarjamo z deathmetalskim podzemljem. Zelo redko se dotaknemo thrash metala. Da temu žanru letos ne bi naredili krivice, se moramo posvetiti eni boljših podzemnih thrasherskih izdaj, tretji studijski plošči Norvežanov Inculter. 

Inculter smo v tej oddaji Radia Študent spoznali že, ko so leta 2019 izdali drugo ploščo Fatal Visions. Takrat smo poudarili, da so člani benda vpeti v kar nekaj imenitnih zasedb, predvsem smo izpostavili članstvo v zasedbah Reptilian in Sepulcher. Prav Sepulcher so konec avgusta napovedali prihajajoči EP in objavili skladbo Derealization. Sicer smo pričakovali, da bo EP ugledal luč sveta že letos, a se to ni zgodilo. Objavljena skladba napoveduje eno zanimivejših novih izdaj na obzorju.

Smo pa z navdušenjem sprejeli novico o novi plošči sorodnega projekta Inculter. Morbid Origin je plošča, ki že ob prvem poslušanju naznani dejstvo, da deluje bolj odraslo in manj divje. Če so bile zgodnejše izdaje bistveno surovejše in bolj umazane, nova plošča ubere bolj klasičen pristop k thrash metalu. Ob poslušanju se ne moremo izogniti občutkom, kakršne smo imeli ob zadnji plošči sonarodnjakov Nekromantheon. Zasedba je pripravila glasbo s surovo produkcijo in posvetila več pozornosti tehnični plati tega žanra. Pri Inculter pa imamo občutek, da bend zveni bolj odraslo, čeprav je to nekoliko nerodna primerjava. Inculter so svoje podivjane konje namreč malo umirili. To opazimo v dveh točkah. Najprej v tem, da je produkcija čistejša, druga pa je v tem, da so rifaže in bobni počasnejši oziroma slišimo več zažaganih srednje hitrih delov.

Če se posvetimo prvi točki, lahko rečemo, da je razlika v primerjavi z drugim materialom zelo očitna. Iskreno nam ustreza bolj umazana in počrnjena forma thrasha. Odločitev za bolj dodelan zvok sovpada z vplivi, ki jih slišimo na novi plošči. Če je prejšnji material še vključeval elemente počrnjenega thrasha, kot smo ga vajeni iz norveškega podzemlja, je na novi plošči zgodba drugačna. Slišimo, da se je bend poklonil različnim šolam thrasha. Večinoma prevladujeta dve struji; ena prihaja iz tevtonske šole, druga pa iz Južne Amerike. Slišimo tudi nekaj počasnih zažaganih pasaž, ki nas spominjajo na thrash bende iz Bay Area. Govorimo seveda o obdobju s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil thrash metal eden najpopularnejših podžanrov metala in so si bendi lahko privoščili vrhunske studie in predvsem snemalno opremo najvišjega ranga. Predvidevamo, da je to tudi razlog za premik k drugačnemu pristopu k zvoku. Morda pa se je bend zgolj naveličal svojih korenin v norveškem počrnjenem thrash metalu.

Kar zadeva drugo točko, stil igranja kitare in bobnov oziroma predvsem počasnejši tempo, pa to vpliva na energijo, ki jo ima plata sama po sebi. Bend se na novi plošči upočasni, uporablja več zažaganih rifov in manj thrasherskega divjanja. Da ne bo pomote, na plošči je še vedno obilica hitrih delov, vendar ti dominirajo predvsem na začetku plošče. Priča smo bolj tehničnim rifažam, ki mestoma ponudijo bolj progresivne kitarske linije ali pa se osredotočijo na zmagoslavne melodije. Strukture skladb so bolj razgibane in predvsem bolj dodelane, ni več pobesnelega thrasherskega razgrajaštva. Material na plošči Morbid Origin je bolj liričen, zaradi česar je njihova godba bistveno bolj prijetna za poslušanje.

Nekako se moramo znova vrniti k tistima dvema projektoma, po katerih so znani tudi Norvežani, katerih glasbo bomo poslušali danes. Reptilian in Sepulcher sta benda, ki poudarek večinoma namenjata predvsem počasnejšemu tempu. Vztraja občutek, da bi nekateri rifi odlično delovali kot del materiala za projekt Reptilian. Po drugi strani pa zažagani deli spomnijo na bende, kot so Slayer, Sepultura ali Exodus – odvisno od tega, od kod so črpali navdih. Ker je prisotna ta izvirna dinamika, na plošči ne pogrešamo več hitrih delov, ki so obvladovali prejšnje izide. Morbid Origin je tako ena tistih plošč, ki predstavlja mejnik v opusu benda. Upravičeno lahko rečemo, da zveni bolj odraslo v primerjavi z uporniškim zgodnejšim materialom Inculter, razumemo pa tudi vse, ki bodo razočarani nad stilskim in produkcijskim premikom, toda to je stvar posameznika.