Tokrat vam v Tolpi bumov ponujamo dvojno postrežbo besa in hrupa. Poslušali bomo dva avstralska grindcore benda. Prvi bo Internal Rot s ploščo Grieving Birth, sledil pa bo še Meth Leppard, ki je 20. aprila janosti ponudil ploščo Woke. Obe zasedbi stavita na enostaven in učinkovit grind brez kompliciranja in pametovanja.

Internal Rot: Grieving Birth (Iron Lung Records/625 Productions, 2020)

Internal Rot je bend, ki je aktiven od leta 2010, Grieving Birth pa je poleg serije splitov in EP-jev njihov drugi pravi album. Izšel je v sodelovanju z dvema legendarnima založbama, osredotočenima na hrupno in hitro glasbo, založbama Iron Lung ter 625 Producitons. Internal Rot je tričlanska zasedba bobnov, kitare in vokala. Zelo osnovno in minimalno torej, kot se v tem žanru tudi spodobi. Tudi njihov stil igranja je zelo osnoven in enostaven, bend se zgleduje predvsem po klasičnem starem grindcoru v smeri zasedb Repulsion, Napalm Death, Terrorizer in drugih klasikov. Če smo povsem iskreni, pa najbolj spominjajo na preminulo zasedbo Insect Warfare iz ZDA. Internal Rot na nek način delujejo skoraj kot nadaljevanje zgobe Insect Warfare oziroma kot njihova trenutno najboljša kopija.

Izdaja Grieving Birth je zelo učinkovita predvsem po zaslugi enostavnih zasnov skladb, ki pa ravno s tem utelesijo primordialni format grindcora. Ključ sta brzina in bes. Skakanje med različnimi vzorci blast beata in d-beata je klasičen prijem. Prijem, ki se ponavlja čez celotno ploščo. Kitarski rifi so vsi tudi zelo klasični in ne ponudijo ničesar zares inovativnega. Vokal je izredno monoton - gre za nekakšno kruljenje, ki deluje celo rahlo distorzirano. Vsa ta enostavnost bi lahko delovala monotono in dolgočasno. A v primeru Internal Rot ni tako: ljubitelju žanra dajo preprosto vse, kar lahko želi in zahteva. Grieving Birth je čisti grindcore, je totalen grind odfuk od začetka do konca, brez pavze, brez ovinkarjenja, brez pardona ...

Meth Leppard: Woke (Wise Grinds Records/Bloody Scythe Records/Psychocntrol Records, 2020)

Drugi hod tokratne doze grindcora pa nam bo v goltance sunil nekoliko mlajši avstralski dvojec Meth Leppard. Woke je njegova prva plošča, ki je izšla pri Wise Grinds Records in Bloody Scythe Records. Ti založbi sta poskrbeli za severnoameriški trg, Psychocontrol Records pa bo ploščo izdala v Evropi. Čeprav gre za dvojčev prvi pravi album, ima za sabo že zavidljivo število drugih izdaj: šest splitov, en demo in eno zbirko, ki je izšla pred albumom, ki ga obravnavamo tokrat. Dvojec je sicer aktiven od leta 2015.

V primeru plošče Woke bi skoraj lahko prepisali predhodno besedilo, ki smo ga namenili izdaji zasedbe Internal Rot - tudi tu je namreč v igri isti format grindcorovskega minimalizma. Če pogledamo podrobno, pa v produkciji obeh plošč vseeno najdemo manjše razlike. Meth Leppard zvenita nekoliko manj surovo, frekvenčni spekter je v njunem primeru nekoliko razločnejši, čistejši. Kitarski rifi so zato jasneje razločljivi in zven bolj spominja na skandinavski grind, ki se poslužuje izključno Bossovega Heavy Metal kitarskega efekta za distorzijo. Glasbe Avstralcev sicer ne zaznamuje tako jasen zvok kot tisto od skandinavskih bendov, vseeno pa močneje stremita v smer takšne moderne produkcije. Tudi bobni zvenijo razločneje, kar posnetke vlije več energije. A da ne bo nesporazumov: Internal Rot je energijska bomba od začetka do konca in plošči, ki smo jo predstavili v prvem delu, ne manjka prav nič. In enako je s plato Woke. To je to. Skladbe trajajo manj kot minuto, brez kompliciranja in fantaziranja s kitarami. Samo grind. Izraz Meth Leppard zaznamuje nekaj več stop'n'go momentov, kot jih najdemo pri Internal Rot. Dejstvo je, da svoj navdih črpajo iz iste šole grinda, a s pomembno razliko, da Meth Leppard ponudita tud nekaj več prijemov death metala. Razlike najdemo seveda tudi v besedilih: Internal Rot so vulgarnejši, Meth Leppard izraziteje sarkastična. Vse drugo pa je samo čisti grindcore. Prisluhnimo torej še drugi današnji dozi hrupa in besa z druge strani sveta.