Planet Mu, 2016

Alana Mysona, delujočega pod imenom Ital Tek, je v letu 2007 pod svoje okrilje vzela znana angleška elektrončkarska založba Planet Mu, ki jo vodi Mike Paradinas, in je v lanskem letu praznovala 20-letnico obstoja. V katalogu založbe, ki je sprva delovala kot odcep velikanke Virgin, najdemo tudi izdaje imen, kot so na primer Luke Vibert, Meat Beat Manifesto ali Venetian Snares, pa tudi izdaje njenega šefa pod imenom μ-Ziq. Slednji je Mysona, ki sicer prihaja iz angleškega obmorskega mesta Brighton, v to združbo sprejel z vsega 19 leti, fant pa je od takrat nanizal pet albumov in dvanajst kratkometražnih izdaj. Zadnji med albumi, ki ga je naslovil Hollowed, je te dni ugledal luč sveta. Ital Tek se je skozi leta svoje producentske dejavnosti spogledoval z različnimi basovskimi muzikami in kljub različno orientiranim izdajam se ga je pogosto umeščalo kar v dubstepovski razdelek, kamor bi v osnovi lahko umestili le prva dva albuma, in sicer cYCLiCAL iz leta 2008 in Midnight Colour, ki je izšel dve leti kasneje.  

Ital Tekov najnovejši album Hollowed je po njegovih lastnih besedah nastajal dve leti, z njim pa naj bi se povrnil k izvorom, ki so ga spočetka navdahnili, da se je sploh začel posvečati ustvarjanju glasbe. Izdelek se tako nagiba v prejkone dronerske vode, Ital Tek pa je za potrebe njegovega nastanka v roke občasno vzel tudi kitaro z efekti. Album prinaša precej bogato naplastene komade, ki sicer delujejo detajlno premišljeno skonstruirani, vendar jim povečini umanjka intrigantnosti, ki dela tovrstne bolj raziskujoče naravnane izdaje sploh zanimive. Hollowed je večinoma slišati precej nedomiselno, česar ne more rešiti niti dejstvo, da se je producent prav zares vrnil k izvorom. Album je namreč nastajal tudi na kosih njegove stare opreme, na kateri je ustvarjal še kot najstnik v garaži svojih staršev. Kot je povedal sam, se ga je namreč polotila želja, da končno posname album, ki ga je že »imel v glavi«, ko mu je bilo 14 let, vendar takrat še ni bil vešč tehnične izvedbe, ki jo je zahteval ta podvig. 

Hollowed prinaša petnajst komadov, ki se večinoma opirajo na idejo grajenja in stopnjevanja nekoliko zlovešče intenzitete, vendar večinoma izpadejo prav pretirano prekalkulirano. Tako zaželena abstraktnost, ki naj bi bila rezultat raziskujočega pristopa, ne izpade poglobljeno, temveč predvsem kot premišljen odmik od njegovih preteklih, bolj plesno naravnanih stvaritev. Komadi, vsaj nekateri, sicer še vedno temeljijo na kar udarni ritmični osnovi, kot na primer 'Beyond Sight' ali 'Cobra'. Sicer pa celoten album Hollowed ne prinaša kakšnih zanimivejših premikov – ne znotraj Ital Tekovega opusa, kaj šele v širšem polju elektronske glasbe. Izkaže se, da je Ital Tek, čeprav najbrž to res ni bil njegov namen, izbral precej primeren naslov za svoj novi album, saj ta zares deluje ne le plitko, ampak tudi - morda ravno zaradi želje po neki prvobitnosti - prejkone prazno.