Halcyon Veil, 2019

Piše se leto 2019 oziroma, kot boste kmalu spoznali, anno domini 3. Gost tokratne Tolpe bumov je portugalskih korenin, London ima za svoj zemeljski dom, najpomembnejši podatek za vstop na pot spoznanja pa je njegovo ponovno rojstvo na anno domini 1 - leta 2017. Ponovno vstajenje z EP-jem Good, Bad, Baby, Horny je pomenilo veliko spremembo po predhodnih petih letih ustvarjanja zelo kvalitetne, zanimive, vseeno pa malenkost preveč navadne elektronske glasbe. To povzdignjenje v novo, superiorno verzijo samega sebe, verzijo, zdaj nosečo z misterijem, in verzijo, ki išče zaslepljujočo luč perfekcije, je nato letos kulminirala v de facto sveti tekst, ploščo doG, IVVVOv debitantski album za založbo Halcyon Veil.

A še preden nas zapovedi preženejo na pot poboljšanja, nas čaka svarilo in soočenje z razočaranim stanjem življenja. Sample KoЯnov v prvem komadu oziroma na A strani plošče This is Dog zveni kot peklenski pes, stran B, imenovana Life pa je sex, limit, commitment, loneliness, love and hate. IVVVO dvoumno časti lajf ali morda odvrača od tega, kar ta lajf je. Najbolje bo, da zavzamete sebi najljubšo pozicijo v tem odnosu, konec koncev smo le v času konzumacije te naše neoliberalne vrste svobode izbire, ter pristopite h krstu s sintovskimi orglami in zasičenim zborovskim petjem.

Ena izmed misli očeta moderne sociologije Emila Durkheima se v zelo okleščeni obliki glasi, da so religijski pojavi družbena dejstva, posamezniku vsiljena s socializacijo. Današnji religijski pojav, vsiljen ali sprejet po svobodni vesti, se nagiba k estetski socializaciji. A IVVVO ne pridiga o brezmadežni pravičnosti, marveč premetenosti. Krade fragmente zvokov in jih uspešno preoblikuje v svet, ukrojen po lastni podobi. In mi, verujoči poslušalci, zaslepljeni s celoto, takšna presajanja med tropi elektronske in rock glasbe z lahkoto spregledamo.

Kot vsi drugi verski teksti je tudi doG ujet v primežu čustvene investicije poslušalca. Baročni nastavki v ospredje porinejo veličino grdega, zasičenega, kar v sebi premore osvobajajoč potencial. Drugod smo pomirjeni s sintovskimi melodijami, ki so pogosto znotraj enega komada izmenjaje žalostne, ekstatične ali groteskne. Grdo postane lepo, lepo lovi ravnotežje med privlakom nadrealizma in odvratnostjo tehnične spoliranosti. Ta pola v kontekstu hipermodernosti izkažeta določeno uncanny kvaliteto, dejstvo, da je za vogalom obljuba boljšega, a vselej tudi potencial za padec v norost, destrukcijo. Po logiki  akceleracionizma se v komadu Double lahko vse skupaj sesede samo vase, ob definitivnem vrhuncu, komadu Last Days, pa se lepota iztroši v praskajoče cviljenje.

IVVVO sam ni brez grehov. Njegov največji je konservatizem formata, čaščenje enega in istega motiva. Tudi zelo učinkovita igra z zvočnim dizajnom ima le omejen domet. Neizpolnjena ostane tudi naša želja po več izstopajočih komadih, ki sta jo predhodno že izpolnila oba EP-ja po IVVVOjevem ponovnem vstajenju, že omenjeni Good, Bad, Baby, Horny ter Prince of Grunge. Zdi se, da se IVVVO brezmejno, po božje razdaja, v komadu Yours Truly pa nato ponižno sestopi na našo raven in se zahvali, ker smo mu sledili. Res gre za opus dei, ki ga bo producent, če bo v prihodnosti še sledil tako razdrobljenemu dolgemu formatu, kljub napakam tokratne plošče le stežka presegel.