Rough Trade, 2022

Pisec tokratne Tolpe bumov je dvojec Jockstrap prvič slišal leta 2018, zasluge za izbrskanje pa gredo Mary Anne Hobbs. Komad Charlotte je bil del nekoliko odštekane debitantske izdaje z naslovom Love Is the Key to the City, ki sta jo Jockstrap pripravila pri butični londonski založbi Kaya Kaya. Zvenelo je obetavno – spraševali smo se, kdo je to, kdo tako spretno kombinira melanholičen ženski glasek in zminimalizirane elektronske objeme, obenem pa se uspe izogniti šabloni tako, da glasba zveni tako zelo – nenavadno. Pravi hitmejkerski potencial. Slednji se je zares izpostavil šele z aktualno ploščo, njunim debijem z naslovom I Love You Jennifer B, in do nje sta Jockstrap s svojo glasbo kontrolirano vijugala pet let.

Projekt sta leta 2017 ob študiju glasbe na konservatoriju Guildhall formirala Georgia Ellery in Taylor Skye, v Londonu prebivajoča glasbenika. Taylor je producent, Georgia pa pianistka, violinistka in vokalistka. Njuno glasbo je praktično nemogoče opredeliti, kam uvrstiti ali kako drugače popredalčkati, a recimo ji avant-pop; Jockstrap sta se namreč v fazi kariere, ki je sledila, obrnila precej stran od milozvočnega. Oba glasbo, kot rečeno, študirata in sta ji poleg običajnih, soničnih kvalitet dodajala tudi dramaturško zanimivost in preobrate. To je skupaj z omenjenim hitmejkerskim potencialom relativno hitro opazila in pograbila založba Warp, nadvse cenjeno založniško ime, pri kateri sta leta 2020 izdala nadaljevanje svojega debija, novo kratko ploščo z naslovom Wicked City. Ta je poleg še nekoliko bolj avantgardnega, hrupnega zvočnega značaja prinesla novo dimenzijo premišljenosti, v glasbi je tako med drugim Ellery prebirala odlomke iz – po pevkinih besedah – perverzne proze avtorice Kathy Acker, glasba pa je pogosto stopila onstran meje dostopnega, bila je resnično warpovska, nenavadna. Podobno je veljalo za mikstejp Beavercore, na katerem sta ponudila tri zapletene, prostoimprovizirane klavirske kose, ki jih je pripravila Ellery, in tri Skyeve remikse lastnih komadov. Preden pa se zares lotimo njune nove plošče, omenimo, da je Ellery članica še ene razburljive angleške zasedbe – Black Country New Road, s katero se je v zadnjih dveh letih z dvema ploščama povzpela med same vršace postrockovskega otoškega preporoda. 

A vrnimo se k Jockstrapu. Nekoliko presenetljivo sta lani naznanila, da sta zamenjala založbo, z ene imenitne britanske hiše sta presedlala na drugo, z Warp sta prešla na Rough Trade, pri njej pa napovedala svoj album prvenec. In kar naenkrat se je vrnil tisti stari Jockstrap, ki spretno balansira svojo očitno artistično nenavadnost in hkratno tendenco po preprostosti, spevnosti. Ploščo I Love You Jennifer B tvori deset skladb. Te raziskujejo vesolje, ki sta ga Jockstrap ustvarila s svojim preteklim delom tudi v drugih projektih. Inštrumentalno je to zelo specifična mešanica popa, elektronike in rocka, ki na trenutke spominja na retro revolucijo – tej smo pravzaprav priča v marsikaterem žanrskem miljeju, denimo sintpopu. Spet v drugih momentih to nostalgijo redno prekinjajo moderni Skyevi prijemi, uvoženi iz elektronskega podzemlja, techna, electra, drum'n'bassa, slišati pa je tudi dobro dozo kričeče, barvite postelektronike. Prostor najdeta tudi za strunske, akustične prijeme pa dramatične aranžmajske obrate znotraj komadov, plavati znata tako po mirni kot razburkani inštrumentalni podlagi; Ellery in Skye se s svojo glasbo vseskozi igrata. 

Duha igrivosti, spalnične razigranosti in laptop muzike zasledujejo tudi besedila in vokalni performans Ellery, ki je melodično zanimiv, izviren in raznolik, predvsem pa je kvaliteten, čist, direkten. Besedila so prežeta z ljubezenskimi motivi in podprta s precejšno literarno razgledanostjo in metaforami; zgolj predvidevamo lahko, da Georgia Ellery veliko bere. Čustvuje, izgublja ljudi, jih znova najde, ozira se po Londonu, sanja o Španiji, vidi stolpe. Gotovo pa so ji pri srcu, kot vidimo tudi pri samem poimenovanju njunega dvojca, namigovanja na erotiko, seksualnost. Po eni strani gre za dokaj eksplicitna opisovanja pomembnega dela ljubezni, po drugi strani pa gre za metaforične poskuse izvitja iz primeža spolne represije, neenakosti. Vsekakor gre tudi v primeru besedil za novo dimenzijo igrivosti, raziskovanja meja dovoljenega.

I Love You Jennifer B je izredno neobremenjeno, hkrati levopolno, pa tudi precej hitmejkersko delo. Georgia in Taylor dostavita lep, brezhiben glasbeniški performans, poln avanturizma, prežet z igrivim prizvokom, ampak glede na renome, glede na samo glasbeniško kvaliteto gre za povsem kontroliran, zelo premišljen zvok oziroma ploščo. Stvar je klimaks njune kariere, preprosto genialna. Georgijin glasek, Taylorjeve pesmice in njuni žanrsko nedoločljivi hitiči so tisto, kar tole ploščo uvršča med nedvomne presežke letošnje glasbene bere.