V Tolpi bumov predstavljamo album Southstar teksaške hiphop ustvarjalke Jupiluxe, ki je izšel marca letos pri založbi Nebula, in EP Maximarket nove slovenske zasedbe Sewage System, ki je izšel januarja letos v samozaložbi.

Jupiluxe: Southstar (Nebula, 2024)

Na začetku Tolpe bumov bomo zaplavali v zasanjane phonk vode albuma Southstar, ki ga sestavlja osem komadov in v katerem ni sodelovanj različnih vokalistov, smo pa priča obilci producentov. Phonk zaradi popularizacije, ki se je zgodila z drift phonkom in Tommy Shelby sigma grindset kompilacijami, vse bolj povezujemo z agresivnim, manj melodičnim zvokom. Mnogi niso bili nikoli seznanjeni s koreninami te zvrsti, ki segajo tako daleč v preteklost, da pravzaprav sovpadajo z vzponom trapa. Scena v Memphisu, pa tudi drugje na jugu ZDA, denimo v Houstonu, od koder prihaja Jupiluxe, je že v dobrih starih časih hiphopa kovala svoj zvok, ta del ZDA pa pogosto ni omenjan, še posebej ko gre za neustavljivo debato Vzhodna vs. Zahodna obala. 

V tem kontekstu Jupiluxe ponuja izdelek, ki se vrača h koreninam žanra, vseeno pa ostaja relevantna in sveža. Čeprav je DJ Smokey domnevno prenehal s produkcijo phonka, njegove vplive slišimo v značilnih produkcijskih metodah, kot so denimo vokalni chopi v komadu Highrise ali pa zimzeleni sempl point me a tone, right dead at your dome fool v drugem komadu Weight. Nasploh je v interpretaciji Jupiluxe relativno umirjena, tudi kadar rapana agresivnejše podlage, denimo v katerem od sodelovanj z drugimi phonk raperji. Ustvarjalke so v tem žanru redkost, toda to je lahko tudi prednost, njen vokal se namreč odlično prileže chill-phonkovskim podlagam, na katerih slišimo melodije inštrumentov, kot sta sintetizator in saksofon. V poplavi temačnega drift phonka glasbenica ustvarja svežino, ki se bliža občutkom lo-fi scene, vsebinsko pa se vzdušje giblje med melanholijo sodobnega življenja in bad bitch goth chick estetiko, ki jo Jupiluxe pooseblja. 

Sewage System: Maximarket (samozaložba, 2024) 

O melanholiji sodobnosti pa zagotovo vedo veliko Sewage System, nov domač projekt, ki z EP-jem Maximarket povzroča infarkte nič hudega slutečim poslušalcem. Zasedba vokalistov YCORA in Digitalnega Bambija v produkcijski navezavi s producentoma Kachanrjem in Nearom je v začetku januarja v novo leto poslala petkomadni projekt. 

Slovenski hiphop je, medtem ko glasbeni svet drvi naprej, še vedno preobremenjen z vprašanjem tega, kaj je real oziroma koliko real je. Drugo pereče vprašanje, ki se pojavlja, pa je, ali nam je všeč trap ali boom bap in kaj naj sedaj s temi žanri počnemo in kako naj jih sploh razvrščamo. Seveda sta ti dve vprašanji popolnoma zgrešeni. Doba trapa je že zdavnaj zaključena, ta beseda pa je dobra vaba za tiste zveste boom baperje, ki se jim ježi koža, ko slišijo trapovski high hat ali 808. Zanje je vse, kar ni boom bap,trap, kar ni boom bap, pa ni real. Koliko je glasba, še posebej hiphop, zares real v smislu sporočilnosti, emocionalne globine, inovativnosti in tako naprej, zaenkrat ostaja stvar debate, na sploh pa so tovrstne razprave velikokrat brezpredmetne. Ne dotikajo se namreč glasbe, temveč sodijo njeno kvaliteto glede na natančno določeno izbran kriterij onkraj glasbe same. 

EP Maximarket je v svojem bistvu izliv zoomerske kaotičnosti. Že z naslovom cilja na brezdelno visenje v centru Ljubljane, vsebinsko pa mu ne manjka namigov na stanja spremenjene zavesti. Sewage System se ne ukvarjajo z vprašanjem, koliko so real, takšno gledišče zaobidejo v celoti. Mnogi kritiki so ustvarili zapletene sisteme ocenjevanja in komentiranja glasbenih izdelkov, s tem pa so ustvarili tudi standarde in kriterije, po katerih lahko sodimo glasbo in besedila. Pravzaprav pa se na tak način vse bolj odmikamo od bistva glasbe. Maximarket obstaja v svojem zmešanem, nasičenem, digitalnem prostoru, kjer ni prostora za racionalnost. Tu obstaja le zvočnost podlag in zasanjanost auto-tuna, ki kot oblak dima plava v prostoru.

Tolpo bumov je pripravil vajenec Filip.