Lux Recordings, 2022

Čez meglena polja južne Anglije se počasi vije kolona konvojev. Ustavijo se na odprtem terenu in začnejo graditi infrastrukturo, pripravljati sanitarije, so v veseljaškem, lahkotnem razpoloženju. Bližje kot je mrak, več konvojev se parkira v bližini, iz njih pa izstopa čudovita mešanica pankerjev, hipijev in rejverjev. Zadnji snopi sonca usahnejo. Breakbeat hardcore glasba se širi skozi DIY-ozvočenje. Eden od kombijev se imenuje »peace convoy«, ob njem pa stoji otrok – zmeden in prestrašen. Ni prepričan, kaj se dogaja, otroško igrivost obliva tesnoba. Vse se dogaja tako hitro, prehitro, in kot bi mignil, je že v trdno zgrajeni hiši britanskega predmestja. Zdaj je odrasel in skuša osmisliti fragmentirane spomine na neko skupnost iz neke preteklosti. 

Kai Whiston je kot otrok nekaj let s starši preživel z New Age Travellers, skupnostjo, ki se je poskušala upirati rigidnim delavnikom, suhoparni urbanosti in profitno orientiranemu trgu. V času postthatcherine Velike Britanije so se zaostrili zakoni javnega reda in miru, natančneje Criminal Law of Justice and Order Act 1994, ki je policiji omogočal, da popotnikom kar se da prepreči mirno vzdrževanje njihove zunajkapitalistične skupnosti. Poleg tega je bilo razdrtih tudi veliko skvotov, kar je povzročilo združitev rejverjev, panksov in hipijev pod skupno ustvarjanje free partijev, ki so jih primarno izvajali travellerji oziroma popotniki. Združitev vseh teh skupin je pomenila tudi združitev vseh njihovih žurerskih substanc. 

Kai je potoval z materjo in očetom v konvoju s popotniki, dokler ni njegov oče umrl zaradi predoziranja s heroinom, mati Helen Whiston pa je čez čas dosegla prelomno točko, ko se ji je izrisala predrugačena realnost njenega življenjskega sloga, in je s Kaiem skupnost zapustila. Predelovanje otroških občutij tega obdobja, pomešanih z racionalizacijo odrasle refleksije in pričevanj Helene Whiston, je Kai zapakiral v svoj tretji dolgometražec Quiet As Kept, F.O.G. 

Kai Whiston je britanski producent in vizualni umetnik, ki je glasbo začel ustvarjati v sredini prejšnjega desetletja kot samouk. Njegovo zanimanje za specifično estetiko eksperimentalne elektronike ga je privedlo do Iglooghosta. Postala sta kolega, oba producirala divje elektronske zvočne krajine in se povezala še z našim frekvencam prav tako poznano multiinštrumentalistko in producentko BABii. V času hiperpop in glitchcore estetike bi lahko rekli, da je njihova troglava klapa ena bolj prepoznavnih v britanskem elektronskem podtalju, ki uporablja podobne produkcijske prijeme, vendar ima drugačen zvok kot hiperpop. Predvsem je bolj teatralen in world building, torej bolj fantazijski, izdelki pa so velikokrat močno konceptualni.

Obravnavani izdelek Quiet As Kept pri tem ni izjema. Kai uporablja maksimalističen pristop k aranžmajem, v njih prepleta in spaja vse možno. Zvočni temelj je sicer eksperimentiranje z breakbeat hardcorom in drum'n'bassom, ki sta na album umeščena kot poklon rejverski kulturi 90. let. To združuje z elementi bolj teatralne, filmske muzike, na celotnem izdelku je namreč v kompozicije vključil godalni kvartet, ki iz nas ob močnem tresenju basov iztiska potoke melanholije. S takšnimi nekonvencionalnimi zmesmi pričara tudi atmosfero, ki se uspe izviti lovkam nostalgije in romantizacije preteklosti. 

V svoji nasičenosti komadi kdaj preidejo v hrup, v popolno neposredno kaotičnost. Komadi Peace Convoy, T.F.J. in 27-04-99 so mega vrtinci kaosa, ki mu ni videti konca, vendar je prav to tisto, kar Kai želi, da čutimo. Ustvarjanje takšne intenzivne, nasičene kompozicije pa je posledica njegovih produkcijskih spretnosti, ne nespretnosti. Produkcija je namreč kljub maksimalizmu barvita, zvok je večplasten in globok ter izjemno nameren. Posrka nas v razpoloženjskost, ki je polna tesnobe, strahu, bolečine, paralize, giba, plesa, veselja – v glavnem popolno čustveno razdejanje, ki traja vse do komada Div Era. Ta vsebuje več ambientalnih elementov, ki nas objemajo in počasi peljejo nazaj iz tornada v mirno, ozemljeno zatišje. 

Na albumu najdemo tudi nekatera solidna sodelovanja – s feministično skupino Pussy Riot s komadom Q, ki ustvari najbolj lahkoten, osupljivo romantičen rejverski poklon s hitrostjo 190 bpm-ov, in seveda združitev moči s kolegom Iglooghostom v komadu Lux3, ki ustvari izvenzemeljsko fantazijsko atmosfero. Še eno sodelovanje pa je z njegovo materjo, Helen Whiston – njena pričevanja doživljanja potovanja s travellerji umesti v obliki vložkov lo-fi telefonskih pogovorov, ki delujejo kot relikvije zamegljene, nedosegljive preteklosti. 

Quiet As Kept je tretji dolgometražni album Kaia Whistona, ki je izšel pri Lux Records. Je definitivno drzno in divje potovanje čez fantazijske zvočne krajine, ki odslikava Kaievo smelo produkcijsko imaginacijo. Stilsko podoben izdelek so letos izdali Wwwings z albumom Phoenixxx, slišimo tudi vplive Arce, Doon Konde, Iglooghosta, morda celo Sophie. Kot producenta pa ga lahko sicer zasledimo tudi pri komadih predstavnikov klubskih in eksperimentalnih elektronskih bengerjev Doriana Electre, CouCou Chole in Shygirl. Izdelek Quiet As Kept pa je dragocen dodatek arhivu eksperimentalne elektronske plesno-neplesne glasbe prihodnosti.