Virgin EMI Records, 2018

Tokrat v Tolpi bumov predstavljamo debitantski album Isolation kolumbijsko-ameriške pevke, tekstopiske, producentke in video režiserke Kali Uchis. In čeprav gre za prvenec, ima Kali na svojem diskografskem rovašu vrezanih že nekaj črtic. Že leta 2012 je v samozaložbi izdala mikstejp Drunken Babble, kar jo je naplavilo na radarje nekaterih velikih imen ameriške glasbene scene, denimo na radar Snoop Doga. Že z drugo izdajo Por Vida EP tri leta kasneje se kot producenti podpišejo BADBADNOTGOOD, Kaytranada, Diplo in seveda Tyler The Creator, ki je gotovo eden njenih najtesnejših sodelavcev, saj se eden drugemu na ploščah pojavljata že vse od leta 2015, ko je Tyler sproduciral nekaj komadov za EP Por Vida, kmalu za tem pa je Tyler dropnil Cherry Bomb, na katerem je Kali gostovala na kar treh komadih in nato spet na lanskoletnem albumu Scum Fuck Flower Boy.

In če za trenutek še ostanemo pri namedropanju, povejmo še, da je Kali gostovala tudi na lanskoletnem albumu Humanz virtualnega benda Gorillaz in bila v začetku letošnjega leta gostja na turneji Lane del Rey. Seveda ste že opazili, da tu omenjamo samo največja imena iz sveta popularne glasbe, skoraj prevelika za delikatna ereševska ušesa. Pa vendar smo se obravnave plošče Isolation lotili z namenom, da razjasnimo nekaj zmotnih idej, ki si jih alter poslušalci in kritiki takisto radi vcepljamo v betice, ko je govora o glasbenicah in glasbenikih, ki svoje izraze iščejo in najdejo v preveč pop vodah. Strašno radi jih namreč vržemo v isti koš z mega pop zvezdniki kova Taylor, Katy in Justin Bieber. Vendar Kalijina NI take sorte pop glasba. V njenem primeru je takšna obsodba nepravična in osnovana na predsodkih, ki jih pri poslušalcih vzbuja pretirano spogledovanje s pop glasbo. Tega, da je Kali ambiciozna in da ji uspeh v glasbi veliko pomeni, ne gre zanikati. Poudariti želimo le, da se njena pot do slave razlikuje od prej omenjenih predvsem po tem, da ne pristaja na kompromise, da sama režira kako bo sebe in svojo glasbo predstavila svetu, in da sama narekuje tempo, v katerem se to dogaja. S tem namenom se je obdala s kreativnimi ljudmi, ki delujejo na podoben način kot ona in ki so kompatibilni z njeno kreativno vizijo.

Album Isolation je bogat z gosti, vendar je pomembno poudariti, da je Kali avtorica vseh pesmi na albumu. Gostje so pesmim le prispevali nek svoj ekstra pečat, ki je pod budnim ušesom Kali vselej zaokrožen v koherentno celoto oziroma tudi v album, na katerem praktično ni pesmi, ki bi bila tam le zato, da bi se albumu lahko reklo album. Kali se na albumu ne omeji v smislu žanra, temveč se suvereno giblje med različnimi vplivi od housy popa na komadu Dead To Me, preko bossa nove s Feel Like a Fool, do soulovskega Flight 22. Njena besedila so preprosta in jasna v sporočilnosti, največkrat ne ovinkari, pač pa - vzamimo kot primer pesem After the Storm - direktno pove: »So if you need a hero, just look in the mirror«. Komad namreč govori o tem, kako smo sami svoje sreče kovači in če ne bomo sami postorili potrebnih stvari, da bi nam šle v življenju stvari po planih, se tudi nihče drug ne bo zares ubadal z nami. V pesmi Your Teeth In My Neck se dotakne tematike prisklednikov, ki se radi prisesajo na uspešne artiste in jim poberejo del trdo prigarane pogače, hkrati pa slabo vplivajo na kreativno delo umetnika. Kali je v enem izmed danih intervjujev povedala, da je že preizkusila, kako je, ko svojo vizijo prepustiš nekomu drugemu - ni ji bilo všeč. Zato je odločena, da bo za svoje ideje odgovorna sama in jih bo izpeljala pod lastnimi pogoji. To se odrazi tudi v dejstvu, da se sama podpisuje pod kreativno režijo svojih videospotov. V svojem zadnjem videu je v celoti celo sama prevzela režijsko taktirko.

Celotna kreativna podoba plošče Isolation, kot si jo je zamislila Kali Uchis, na prvi pogled deluje preprosto, vplivi na zvočno estetiko so očitni, prav tako pa se nam ob pogledu na njeno vizualno prezenco na misel hitro prikradejo asociacije na razne ikone šestdesetih let, kot je bila denimo Brigitte Bardot, v primeru Kali začinjena z latinskim pridihom. Vendar si tudi ne moremo pomagati, da ne bi vsaj na subtilni ravni v njej videli nekaj več kot le pop zvezdo. Vse skupaj namreč deluje veliko bolj premišljeno, a se hkrati ne zanaša na tako imenovani intelektualizem, ki bi jo vsaj v določenih krogih morda lahko legitimiziral. In prav je tako, saj Kali s svojo brezkompromisno držo dejansko dosega pravo občinstvo, ki zna ceniti takšen kvaliteten pop plošček, ko ga sliši.