ComradFilm, 2015

Najnovejša plošča domačega ustvarjalnega uma je hkrati tudi prva Kamerada Krivatoffa. Album se konča z It Was a Very Good Year, s priredbo klasike, ki jo je v orbito slave poslal Frank Sinatra. Skozi oči šestglavega kolhoza Kamerada bo naslov držal kot pribit, saj je bend na svet končno spravil prvorojenca. About Time se imenuje. In res je bil že skrajni čas, da ugleda luč sveta, saj ga je Kamerad načrtoval že od prvega snidenja glav pred desetimi leti, samo po sebi pa se poraja vprašanje, kaj za vraga je počel toliko časa? Je bila vsaka od šestih glav prezaposlena z drugimi projekti, tako privatnimi kot glasbenimi, ali pa so pilile komade v pričakovanju idealnega, nadpovprečnega otroka. Verjetno je vsaka razmišljala in nategovala po svoje, tako da Kamerad nikakor ni dosegel konsenza. Slutiti je bilo že  uresničitev uroka “veliko babic – kilavo dete”, a hazarderstvu in prenošenosti navkljub je na svet zavekal čisto spodoben.  

Priredba Pankrtovih Nadzorovani, Kontrolirani in remiks Melodroma v Anything Goes sta bila do dneva dandanašnjega edini Kameradov “identify yourself”, če izvzamemo unikaten prvi nastop, ki se je zgodil na spletišču na prikladno izbran datum – dan mrtvih davnega 2007. Na About Time je devet komadov in z enostavno računico pridemo do grotesknega rezultata, da je Kamerad podobo enega komada izkrivljal v povprečju eno leto. A leto ali desetletje ne pomeni nič v primerjavi s skoraj sto leti, kolikor so stari zimzeleni komadi, ki jih je maličil. Včasih zlepa, drugič zgrda. Pa vendarle, čeprav je Kamerad Krivatoff svoj zvok namerno iskal v priredbah in ga na njih izoblikoval, bode v oči, da je v orgiji med analognimi in digitalnimi sintetizatorji našel prostor le en avtorski komad – Beach Boy – za katerega ne bomo rekli, da je ovca, ampak črna tipka med belimi na klaviaturah.

Komadi so, to je treba priznati, dodelani. Tako zelo, da se ob tem sprašujemo, ali je misteriozni Kamerad Krivatoff vzpostavil spiritualni stik z velikim Rahmaninovim, ki mu je svetoval pri prearanžiranju in hedonističnem nažiranju surovih predelav, ki so nastajale v dovolj dolgem času, da bend zaslovi in pogori po dveh odličnih in treh posiljenih platah. Kamerad je vstopil v časovni stroj in v preteklosti spoznal sebe. Vinilke velikanov je našel med pajčevinastimi strukturami, po katerih zdaj brenka z mistično prekanjenostjo.

Mit velikanov popevk gre z About Time naprej. Združen z novim. Night And Day je v uvodu močno zamračena verzija Porterjevega nedolžnega originala, ki ga Kamerad servira na laibachovsko ritualen način. Fluid brundajočega Young Gods basa je čutiti na Aznavourjevi frankofonsko gramofonski J’en Déduis Que Je T’aime, Lulu pa z uvodnim tekstom Mela Torméja: “You’ve heard about Margie, heard about Dinah, heard about Susie …”, barvo glasu in podlago sinhrono diha z Breath skupine Depeche Mode. Asociacije divjajo naprej kot deroča voda. Pop jazz klasika Nature Boy nas zanese v björkovsko orkestracijo in skrivnostnost Brendana Perryja. Pri količini instrumentov ne čudi, da deluje poln zvok Kamerada včasih konfuzno. Klavirske tipke sekajo kot ose, izstreljene iz dobro kalibrirane frače, vonj zakajenih waitsovih beznic pa razkadi tornado klaviaturskih akrobacij Gallon Drunk. Ideje švigajo iz šestih glav, ki so se pod pokrivalom Kamerada odločile za anonimnost, zato njihovih imen ne postavljamo na piedestal. Na njem je le Kamerad Krivatoff, v veličini misterija primerljiv z Wellesovim Rosebudom.  

About Time je plata, ki te osvaja počasi in s katero se Kamerad Krivatoff končno razgalja širšemu občinstvu. V polni luči ga bo razsvetlil šele naslednji album, na katerem priredbe ne bodo več kraljevale, pač pa bodo le spletične avtorskim skladbam, ki jih ima Kamerad v paci. Angleški bookmakerji ponujajo izredne kvote, da bo izšel še pred letom 2020.