Kamra: Unending Confluence
Avantgarde Music, 2025
Naj se še tako trudimo, da bi naše življenje obstalo v planjavi čuječnosti za večno, nam sile narave vedno znova utrujeno zamahujejo nazaj z večplastno glavo in nam v zameno za ves trud ponudijo zgolj neizpodbitno resnico vesolja: smrt. Obstoj ni večen. Vse, kar ostane predolgo, tvega gnev sil, ki ne poznajo apatije. Prav v tem sivem območju se očem skrito dogaja večni harmonični ples med novim nastankom in neobstojem, iz katerega tako rado vplive vleče blackmetalsko gibanje zadnjih tridesetih let. Na prve klice nestvarja se je zatemnjeno gibanje odzvalo med mrzlimi fjordi in prostranimi snežnimi gozdovi na severu stare celine, kasneje pa so se na te klice začeli odzivati še drugod – tudi pri nas.
Za dimom skrita črnomašna petčlanska entiteta domače podalpske grude, zasedba Kamra, se je metalskemu občinstvu v obliki dvojca predstavila leta 2021 z EP-jem Conversing with Ghosts. Leto kasneje je po novem prekrščena v kvintet pri italijanski založbi Avantgarde Music porodila celovečerec Cerebral Alchemy, s katerim je občestvu v posluh ponudila žanrsko mešani black metal, ki se je globoko naslanjal na norveško tradicijo avantgarde devetdesetih let s prizvokom bradatih finskih sosedov. Izdelek je navdušil marsikaterega sladokusca butične scene, a vseeno pustil prostor za morebitno rast in še višja pričakovanja ciljne publike za naslednjo polnopravno ploščo.
Naslednik je naposled prispel 19. septembra letos, zopet pod okriljem italijanskih ljubiteljev rezkorifne glasbe, naslovljen Unending Confluence, posvečen filozofskim temam človeške minljivosti in okrašen z eno najlepših naslovnic letošnjih izdaj ekstremnega metala, zopet izpod rok Američana Jeffa Christensena. Umetnik je z živo rumeno naslovnico tokrat zadel žebljico na glavico. Podoba se utesnjujoče dinamični glasbi na plošči izredno dobro prilega in jo morebiti za drobec celo obogati.
Glasbenikom entitete Kamra niso tuje dolge skladbe. Anonimne posameznike namreč poznamo tudi iz drugih projektov, ki so podobno znani po daljših kompozicijah in dinamični rabi ritem sekcije, kar je značilno tudi za obravnavani izdelek. Ploščo odpre najdaljša skladba, Unlightment, ki nas kar najbolje pripravi na glasbeni sprehod po neuravnovešenih poteh albuma. Skladbe, kot sta Weaver's Bane in Of Pillars, Walls and Mutilation, raziskujejo kontrast med agresivnimi blackmetalskimi elementi in subtilnejšimi atmosferičnimi sloji, kar ustvarja občutek nepredvidljivosti. Nikoli ne vemo, kaj nas čaka za novimi durmi. Ob zaključku naletimo na zvočni zid Dreams of Veiled Veins, ki celoto z dobro mero kohezije lepo sklene.
Naj takoj poskusimo odgovoriti na vprašanje, ali nova plošča nadkrili predhodnico: da in ne. Album ima bolj koherentno osnovo in formulo združevanja labirintskih idej kot Cerebral Alchemy, ker igra na bolj atmosferično noto. To se najbolj izrazi v kompleksnosti in zapomnljivosti plošče. Unending Confluence namreč potrebuje precej več poslušanj in »tako zvanih« jesenskih sprehodov ob Bohinjskem jezeru ali rosnih travnikih na Kupljeniku, da prideta njena sporočilnost in večplastna muzikalnost do pravega izraza. Ambient izdelka se v srži še najbolj približa norveškim posebnežem Ved Buens Ende in Virus ter islandskim vplivom tako imenovanega tretjega vala črnega metala. Če poslušalka dobro našpiči ušesa, lahko sliši tudi vpliv mogočnežev Emperor, vendar koktajl črnih rifov ne skriva niti vpliva drugih podžanrov, med katerimi najbolj izstopa deathmetalsko ozadje članov Kamre.
Če je bil glas vokalista N.K. na debitantskem albumu ena najprodornejših točk, je ta tokrat dvorezen meč. Vokalist se ponovno izkaže s širokim razponom tehnik: od visokih krikov, ki spominjajo na ameriški black metal, do uporabe growlov in vzbujanja občutka neprijetnosti, ki kompozicije obdajo s psihološko in čustveno globino. Njegov izrazni razpon skladbam omogoča, da dihajo in se razvijajo. V izrazu ni le brutalen, temveč zna napetost graditi tudi na subtilnejši način. Čeprav je vokal tokrat bolj dodelan in poduhovljeno strašeč, je v kontekstu celote tehtnica precej neuravnovešena. Določene trenutke na albumu bi zasedba namreč lahko omejila z mantro »manj je več«.
Unending Confluence je ambiciozen album, ki potrjuje Kamrino mesto med izvirnejšimi blackmetalskimi zasedbami na sceni. Združuje kompleksne strukture, tehnično dovršeno igranje in močno čustveno izražanje, kar ga uvršča med ključne izdaje sodobnega black metala pri nas. Album ni primeren za površno poslušanje. Zahteva osredotočenost, odprtost in pripravljenost na intenzivno zvočno izkušnjo. Toda tistim, ki se odločijo za potop vanj, ponuja nagrado – globoko in večplastno zvočno potovanje, ki presega običajne žanrske okvire. Kljub nekaj omenjenim pomanjkljivostim so Kamra z recenziranim naslednikom vidno stopili korak dlje in nadgradili postavljene zvočne temelje. Upamo, da bodo tako nadaljevali in s pregovorno odločilno tretjo izdajo dosegli začrtane cilje.
Dodaj komentar
Komentiraj