RVNG Intl., 2020

Ekaterino Šilonosovo poznamo kot pevko ruskega garažnega postpunk benda Glintshake, ki ga je leta 2012 ustanovila skupaj z Jevgenijem Gorbunovim. Mnogi se zasedbe spominjamo kot enega izmed otvoritvenih nastopov Menta leta 2018, na katerem je Ekaterina nastopila tudi s solo projektom Kate NV. Takrat je za seboj že imela pri ameriški založbi Milk Orange izdano debitantsko ploščo z naslovom Binasu. Ta je bila zaznamovana z duhom osemdesetih, japonskim popom in občasno s trenutki eksperimentalne elektronike. 

Naslednji glasbeničin album z imenom для FOR je bil po besedah pevke same veliko bolj abstrakten kot karkoli, kar je izdala pred tem. Njen vokal je na njem stopil v vlogo še enega inštrumenta, ki je skupaj s sinti ustvarjal vzdušja. Pop konotacijo je Kate zabrisala in nas raje prepuščala občutkom in glasbenim mozaikom, ki so zveneli tuje in odmaknjeno. V današnji Tolpi bumov poslušamo njen najnovejši projekt Room for the Moon, ki je izšel letos pri založbi RVNG Intl. Album vijuga med že predstavljenim materialom, po eni strani vidimo vrnitev pop senzibilnosti s prve izdaje, po drugi nadaljevanje eksperimentalnosti, ki je bila značilna za drugi album. 

Multiinstrumentalistka je od začetka tega leta objavljala komade, ki se lahko približajo tudi laičnemu poslušalcu popa, kot so Plans, Sayonara in Marafon 15. V skladbah vodita ustvarjalkin vokal in spevni saksofon, kar daje občutek lahkotnosti in melodijo usidra v uho. V nasprotju s tem, kar trenutno najdemo na področju komercialnega popa, so omenjeni komadi podkovani z veliko kompleksnejšimi zvočnimi podlagami, s pomočjo katerih se glasbenica izogne potencialni osladnosti žanra. Uporaba saksofona in sintov še vedno rahlo namiguje na glasbo iz sedemdesetih in osemdesetih. V komadu Lu Na, v katerem sodeluje z Nami Sato, začutimo tudi občudovanje japonskega glasbenega stila. Na albumu Room for the Moon prepoznamo nov poskus združitve več zvočnih struj, ki so se pojavile že na njenem prvem albumu.

V Ekaterinini glasbi se prepleti različnih vplivov ne dogajajo le v glasbenem smislu, ampak tudi z uporabo več jezikov. Glasbenica se ob ruščini izraža tudi v francoščini, angleščini in japonščini. Zamenjave jezikov preusmerijo pozornost z izrečenega, ki ga pogosto ne razumemo, na nebesedno čustveno predajo sporočila. A v določenem trenutku si vseeno želimo, da bi govorili več jezikov.

S povezovanjem znanih prizvokov popa osemdesetih z manj znanimi slovanskimi in japonskimi elementi glasbenica gradi stilsko unikaten svet. Tega dodatno utrdi z vizualnimi podobami, ki single spremljajo. V videospotu pesmi Marafon 15 z montažo namiguje na stare televizijske programe, obenem pa njena gibalna in modna prezenca prikazuje, kako vse že prej omenjene komponente združuje v svojo karakteristično celoto.

Na albumu je veliko skladb, v katerih se vokal znajde v ozadju ali ga sploh ni. Slišimo ga zgolj kot en element novoustvarjenega ambienta. Za razliko od instrumentalnih komadov na для FOR so ta vzdušja obarvana z dodatki novih instrumentov in sodelavcev, s katerimi Katja tokrat ustvarja. Komadi se podobno kot na predhodnem projektu začnejo s sinti, a se tokrat razvijejo v zvočno veliko bogatejše kompozicije. Nepogrešljiva prisotnost elektronske komponente nas opozarja na skrito napetost in anksioznost pevke, ki se lahko v drugih točkah ob pop vokalu izgubita. Z uporabo istih glasbil, ki jih na albumu predstavi v drugačnih vlogah kot prej, pa glasbenica oblikuje koherenten in zaključen izdelek.

Room for the Moon nam ponuja bežanje v sanjski svet, prežet z nostalgijo. Kate NV ustvari ravnovesje med kompleksnim nalaganjem zvokov in melodičnostjo. Rezultat je izdelek, ki bi ga lahko definirali kot vstopno točko v eksperimentalno glasbo za nepoznavalca le-te. Kljub temu najnovejši album uspešno hodi po tanki liniji med poloma popa in eksperimentalne glasbe in pri tem ne okrni izraza umetnice.