The Flenser, 2025

Večno čakanje je človekova neizbežna muka. Na nekaj čakaš – vedno. Nemir, poželenje in neučakanost so simptomi pomanjkanja, neracionalnega pojmovanja odsotnosti nekoga ali nečesa. Čakajoča oseba se prostovoljno opredeljuje kot nebogljen del neke potencialne celote, determinirane z odločitvami in dejanji čakajočega, a odvisne od neulovljivega kaosa okolice. Čakanje je neločljiv del človeških čutnih procesov; ljubezni, žalovanja, maščevanja. Vanje prinaša negotovost, rastočo distorziranost situacije, od časa odvisno inokulacijo lucidnih misli z dvomom, slo in gnevom. Osmišljenje čakanja je kompleksna mentalna naloga, še posebej v času, ko odsotnost mentalne stimuliranosti v večini ljudi sproža blag panični odziv in iskanje alternativnih potrošnih miselnih vsebin. Soočanje z ranjenim stanjem, ki od osebe zahteva potrpežljivost, postopen napredek in tek časa na nekaj je idejna osnova albuma Waiting Room ameriške glasbenice Karthryn Mohr, ki ga nocoj poslušamo v Tolpi bumov.

Kathryn Mohr je ameriška glasbenica, ki ustvarja v eksperimentalnem prostoru med elektroniko in folkom. Njena prvi izdelek je bil tejp As If iz leta 2020, dve leti kasneje je začela sodelovati z eksperimentalno založbo The Flenser in se z glasbo uveljavila v kreativnem prostoru med eksperimentalnim folkom, ambientalo in musique concrète. Poslušalca postavi v šah intrigirane nelagodnosti, kjer gravitacijski vlek glasbe ujame uho v temnih, hladnih atmosferah. Waiting Room je njen prvi studijski dolgometražec pod okriljem nove založbe, glasbenica pa je okolje za ustvarjanje našla v kreativnem prostoru Fish Factory, zapuščeni tovarni rib v odročni islandski vasici Stöðvarfjörður. Glasbeni motivi razočaranja, izdaje in čakanja, ki jih glasbenica raziskuje na plošči, so tako zoreli v idealnem okolju razburkanih fjordov in mizernega tundrskega podnebja. 

Album Waiting Room je v zvočni podobi hkrati posledica in izvorni kontekst stvaritve. Ustvarjalno okolje izkorišča kot orodje, hkrati pa ga to neizbežno preoblikuje in definira. Ustvarjalni prostor je izkoriščen kot navdih in inštrument, hkrati predstavlja kreativen odmik od omejitev klasičnega studijskega ustvarjanja in vzpostavi svoje lastne, izvirne omejitve in implikacije. Te vključujejo tako zvočne kot idejne zamejitve. Hladno, odmevajočo praznost ribiške tovarne, njene zaružnjeno-mehanične zvoke in nemelodično cviljenje ojačajo osebnostno stanje avtorice, dispozicijo čustvene razgaljenosti in razdejane razbitosti. Plošča Waiting Room je tako zelo dober prikaz uporabe okolja kot vira in pogoja za glasbeno ustvarjanje.

Zvočna receptura plošče je pravzaprav izjemno preprosta. Mohr kot glavni vir frekvenc na plošči uporablja kitaro, sicer podkrepljeno z analognimi sintesajzerji, s katerimi je v preteklosti pretežno ustvarjala. Glasba je konstrukcijsko in zvočno namenjena ustvarjanju specifičnih vzdušij, kot taka pa je kljub minimalističnemu pristopu zelo jasno uglašena v definirane zvočne profile. Ti zmorejo ustvarjalno ozadje albuma barvito prenesti k publiki in na njej pustiti močan vtis, predvsem zaradi občutka nelagodja in podobe negostoljubnega, hladnega ambienta glasbeničinega ustvarjanja.

Inštrumentalna osnova albuma je obogatena z izbrano bero modularnih efektov, reverba, delayev in z nasnemavanjem dodatnih plasti vokalov. Te so pogosto neharmonične in nesložne z nežnim falzetom pevke in podkrepljujejo vtise nelagodja, preganjavice in apatičnega, destruktivnega čakanja. Mohr z golo čustveno iskrenostjo stopiclja po sicer dodobra preorani zemlji med izpovedno poezijo in izmuzljivo metaforiko. Verzi so hkrati skrbno skopi z besedami in v naslednjem trenutku vratolomno razkrivajoči. Teža in komunikativnost besedila sta oprti na nežen, lomljiv vokal, ki ob težjih trenutkih plošče ustrezno poviša napetost in preraste iz šepetajočega falzeta v žalobno večglasno zavijanje siren.

Album kljub zelo specifičnemu konceptu in ustvarjalni smeri premore precejšnjo raznolikost. Igranje z omejenim inštrumentalnim naborom, iskanje možnih zvokov znotraj tako glasbil kot tovarne prinaša zanimive in bogate glasbene rezultate. Skladba Elevator se z distorzirano kitaro in tulečim, žalo-jeznim vokalom v srčiki idejno že dotika grungea, medtem ko se zvok s skladbo Prove It obrne, prikaže zvočne dimenzije ustvarjalnega prostora in glasbeničinih idej ter uvede popolnoma drugačno, eksperimentalno ambientalno plat. Album Waiting Room je celostna izkušnja večobraznega procesa spoprijemanja s časovnimi zahtevami življenjskih sprememb in celjenja. Z izredno živim, ambientalnim zvokom je Kathryn Mohr ustvarila filmsko kuliso za publiko in jo hudobno spretno navdihnila s srhom in nelagodjem, ki ju takšna glasba terja.